Odgovornost do javnosti za novinarje in medijske delavce najpomembnejši vidik njihovega dela

V Sindikatu novinarjev Slovenije smo skupaj s Centrom za raziskovanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani opravili anketo o delovnih in življenjskih pogojih novinark in novinarjev ter drugih medijskih delavk in delavcev. Pri izvedbi ankete je sodelovalo tudi Društvo novinarjev Slovenije.

Izpolnjevanje spletnega anketnega vprašalnika je potekalo od 25. 5. do 25. 8. 2022, nanj je v celoti odgovorilo 292 delavk in delavcev, od katerih je 78 %  članov Sindikata novinarjev Slovenije.​ Anketiranci v povprečju za medije delajo 23 let, anketiranec z najkrajšim delovnim stažem 2 leti, tisti z najdaljšim pa 46 let.

Izvedba ankete je potekala v obdobju, ki so ga zaznamovali izraziti pritiski vladajoče politike na medije, novinarstvo in novinarje. Ti so bili še najbolj očitni pri dveh osrednjih slovenskih medijskih organizacijah, kjer obstajajo državni vzvodi na upravljanje, Slovenski tiskovni agenciji (STA) in Radioteleviziji Slovenija (RTV). Ko smo začeli anketo, so zaposleni na RTV maja 2022 začeli stavko s prvo stavkovno zahtevo po novinarski, uredniški in institucionalni avtonomiji, ki še vedno traja.

Anketa je nastala v okviru projekta Opolnomočenje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe, sofinanciranega s strani Evropskega združenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC).

Celotno poročilo o anketi je dostopno TUKAJ.

Kdo so bili anketiranci

Na anketo je skupno odgovorilo 292 vprašanih, od tega 59 % (171) novinarjev, 22 % (64) urednikov, 2 % (6) lektorjev in enako število radijskih voditeljev/napovedovalcev, približno po 1 % (4) snemalcev, (3) montažerjev, scenaristov in televizijski voditelj. 10 % (30) vprašanih se ni uvrstilo v nobeno od navedenih kategorij.

Med vprašanimi jih 47 % (132) glavni vir dohodka ustvari z delom na RTV, 30 % (85) v časnikih, 10 % (29) na STA, 4 % (10) v revijalnem tisku, 3 % (7) v lokalnem tisku, 2 % (6) sodelujočih pa je zaposlenih v samostojnem digitalnem mediju.

Največ, 80 % anketirancev živi v gospodinjstvu, ki šteje 4 člane, medtem ko je takšnih, ki živijo v enočlanskem gospodinjstvu 7 %.

70 % vprašanih živi v stanovanju, katerega lastniki/solastniki so, a jih kredit za stanovanje odplačuje 47 %.

Zaradi finančne stiske je v zadnjih 12 mesecih 13 % vprašanih že kdaj zamudilo rok plačila stanovanjskega ali hipotekarnega kredita, najemnine, zavarovanja, komunalnih storitev, vode, elektrike ali stroškov za ogrevanje ipd.

Tretjino delovnega obdobja brez pogodbe o zaposlitvi

Anketiranci opravljajo svoje delo v povprečju 42 ur na teden. V medijih so v povprečju zaposleni 23 let, toda pogodbo o zaposlitvi imajo sklenjeno le za obdobje 16 let, kar pomeni, da za tretjino delovnega obdobja niso imeli sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

Med veljavnimi odgovori je le 4 % takšnih, ki imajo pogodbo o zaposlitvi sklenjeno za celotno delovno obdobje.

Odgovornost do javnosti na prvem mestu

Vloga medijskega delavca v družbi je pomembnejša od lastnih interesov. Tako med naštetimi vidiki novinarskega dela vprašani za zelo pomembno štejejo odgovornost do javnosti (78 %), avtonomijo pri delu (69 %), uredniško politiko (68 %), socialne pravice (66 %), odnose s sodelavci (62 %), pomoč ljudem (54 %) in količino prostega časa (51 %). Za (naj)manj pomembne štejejo plačilo (43 %), možnost napredovanja (37 %) in specializacijo (31 %).

Največje nezadovoljstvo z …

Med anketiranimi delavkami in delavci v medijih smo zaznali najvišje stopnje nezadovoljstva s sistemom vrednotenja delovnih mest, kjer je nezadovoljnih skoraj dve tretjini vprašanih. Izrazito nezadovoljstvo anketirancev je zaznati tudi pri možnostih napredovanja (60 %), ki se kaže kot približno enako zastopan problem med zaposlenimi v zasebnih medijih (61,3 %) kot tistimi v javnem mediju (64,1 %).

Z obsegom dela je nezadovoljnih 63 % vprašanih, pri čemer delež v zasebnih medijih presega polovico (53 %) zaposlenih. Tudi pri vprašanju o dodatnih ugodnostih iz delovnega razmerja zaznavamo med anketiranci velik delež nezadovoljnih (45 %); ta delež je med zaposlenimi v zasebnih medijih skoraj dvakrat večji (59 %) kot v javnem servisu (31 %).

S plačo je nezadovoljnih (povsem ali do neke mere) več kot tretjina (34 %) delavcev v medijih. Večje nezadovoljstvo s plačo je zaznati pri dveh petinah delavcev v zasebnih medijih (41 % je do neke mere ali sploh nezadovoljnih s plačo).

Obremenjenost z delom

Več kot dve tretjini vprašanih (70 %) zaznava preveliko obremenjenost z delom. V javnem mediju (RTV) je delež za skoraj 9 odstotnih točk višji (63,0 %) kot v zasebnih medijih (54,5 %).

S svojim delom je preobremenjenih 76 % vprašanih zaposlenih v časopisih, kjer so najpomembnejši vzroki preobremenjenosti med zaposlenimi v časopisih in ostalih medijih v prevelikem številu različnih opravil (71 %; v ostalih medijih 55 %), delovni čas, ki presega 8 ur (61 %; ostali 39 %), prepletanje delovnega in prostega časa (58 %; ostali 46%) in dodeljevanje novih vrst del (52%; ostali 31%).

Delo na domu: odsotnost vsebinskih razprav

70 % vprašanih opravlja večino svojega dela v prostorih delodajalca, medtem ko ga 20 % opravlja doma. pomanjkljivostmi dela na domu se srečujejo. Odgovorili so naslednje: neločljivost delovnega in prostega časa (55 %), raztegnjenost delovnega časa čez ves dan (53 %), odsotnost vsebinskih razprav (41 %), pomanjkanje stika s sodelavci (37 %). Približno četrtina anketirancev pa občuti tudi večjo obremenjenost (22 %) in večji stres (18 %).

Dodatno delo ni prepoznano

Anketiranci poleg osnovnega dela opravljajo dela, ki obsegajo urejanje spletnih vsebin (46 %), fotografiranje (45 %), redaktorstvo (47 %), urednikovanje (40 %), in lektoriranje (15 %). V 79 % primerov to delo ni prepoznano kot dodatno delo.

Zapuščanje poklica

85 odstotkov anketirancev je že pomislilo, da bi si poiskali drugo zaposlitev. Skoraj dve tretjini vprašanih je zaposlitev iskalo oz. jo išče izven novinarstva, medtem ko jo v novinarstvu išče (oz. jo je iskala) približno tretjina.

Največje razlike med pomembnimi vzroki za opustitev poklica med delavci v javnem in zasebnih medijih je zaznati pri zunanjih in notranjih pritiskih na profesionalno avtonomijo novinarjev. Tako anketiranci, zaposleni v javnem mediju, občutno pogosteje kot zelo pomemben razlog za morebitno zapustitev poklica omenjajo cenzuro (77 % proti 57 % v zasebnih medijih), politično vmešavanje (77 % : 55 %), tržni pritiski (59 % : 39 %), nesposobnost vodstva (56 % : 35 %), nestrinjanje z uredniško politiko (54% : 40) in pomanjkanje avtonomije (46%/33%). Po drugi strani pa je nizka plača poglavitni vzrok za odhod iz poklica edini vidik, ki se med anketiranimi v zasebnih medijih omenja pogosteje kot med tistimi v javnem mediju (40 % proti 36 % v javnem).

***

Celotno poročilo o anketi je dostopno TUKAJ.