Z doseženim dogovorom se na RTV nadaljujeta zavajanje in izključevanje

V sporočilu za javnost 17. julija 2023 je v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, zoper katerega je svet RTVS že pred časom začel postopek razrešitve in ki hkrati v skladu z novelo Zakona o radioteleviziji (ZRTVS-1B) opravlja le tekoče posle, povezane z nemotenim delovanjem javnega zavoda, sporočil, da je s Sindikatom delavcev radiodifuzije Slovenije (SDRS) štiri dni pred tem sklenil Kolektivni dogovor. Ta naj bi, kot je zapisal v sporočilu za javnost, prinesel »večjo varnost in pluralnost dela v javnem zavodu RTV Slovenija«. Sporočilo za javnost in obenem okrožnica zaposlenim Med nami vršilca dolžnosti, ki se ne odziva na pozive novega Sveta RTVS kot najpomembnejšega organa upravljanja in nadzora zavoda, sta prišli uro in pol pred izredno sejo Sveta RTVS, ko je ta na njej obravnaval prav – Kolektivni dogovor.

Čeprav je Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS (KNS) reprezentativni sindikat v javnem zavodu, smo bili z vsebino Kolektivnega dogovora seznanjeni zgolj iz sporočila za javnost in okrožnice Med nami ter iz prejetega delovnega dokumenta po neuradni poti nekaj dni pred sklicano sejo Sveta RTV. Vodstvo RTV Slovenija pa je v skladu z 22. členom Zakona o radioteleviziji (ZRTVS-1B) dolžno voditi socialni dialog z vsemi reprezentativnimi sindikati v javnem zavodu. Hkrati je KNS vodstvu RTVS maja lani napovedala stavko, med stavkovnimi zahtevami je poleg avtonomije tudi zahteva po socialnem dialogu, toda iz socialnega dialoga je bila (tudi v primeru) Kolektivnega dogovora izključena.

»Vsak, ki ima socialni čut, bi moral dogovoru ploskati,« je v ponedeljek na seji Sveta RTV ocenil predsednik SDRS Tom Zalaznik. Toda po proučitvi zgolj osnutka dogovora, saj njegove končne verzije nismo prejeli, KNS in Sindikat novinarjev Slovenije (SNS) opozarjata, da gre za zavajanje delavk in delavcev v javnem zavodu, saj so nekatere določbe Kolektivnega dogovora v nasprotju z obstoječima zakonoma, ki urejata delovna razmerja in soupravljanje, zaradi česar jih bo po naši oceni nemogoče uveljavljati na sodišču, če bi do tega prišlo.

Kolektivni dogovor med odhajajočim vodstvom javne radiotelevizije in predsednikom SDRS zgolj na videz prinaša dodatne pravice za delavke in delavce v javnem zavodu ter širi pooblastila tistega sindikata, ki je njegov podpisnik. Delavca v skladu z njim naj ne bi bilo mogoče premestiti ali mu odrediti druge vrste dela brez njegovega soglasja, naj ga ne bi bilo mogoče uvrstiti med presežne delavce brez njegovega soglasja, v primeru odpovedi iz razloga nesposobnosti bi sindikat podpisnik dogovora podal mnenje, ki bi ga naj moral delodajalec upoštevati pri nadaljnjih postopkih, dodatno naj bi bila okrepljena vloga sindikata podpisnika pri sprejemanju splošnih aktov zavoda. Ta bi lahko ustavil sprejemanje vseh splošnih aktov v zavodu, če se podpisnik Kolektivnega dogovora z njimi ne bi strinjal. Toda to je v nasprotju z 10. členom Zakona o delovnih razmerjih, 21. b členom ZRTVS-1B ter 38. in 84. členom Statuta RTVS, kar pomeni, da gre za zavajanje delavk in delavcev s pravicami, ki jih njihovi zastopniki nimajo.

Kolektivni dogovor s predsednikom SDRS, ki je stavko svojih sodelavcev in članov novinarskih sindikatov pred časom označil za nezakonito, je podpisal v. d. generalnega direktorja, ki je iz socialnega dialoga v zavodu vztrajno izključeval do njegovega vodenja kritične novinarske sindikate, onemogočal opravljanje našega sindikalnega dela tudi tako, da nam ni zagotavljal ustreznih podatkov (do podatkov o plačah smo v KNS prišli šele po posredovanju Informacijskega pooblaščenca), odpuščal v okviru programa presežnih delavcev kljub opozorilom novinarskih sindikatov o njegovi spornosti in škodljivosti za izvajanje javne službe, oviral stavko in pogajanja s pogajalsko skupino stavkovnega odbora, zoper kritične zaposlene vodil disciplinske postopke in 38-im vročil opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja, ker so javno opozarjali na nevzdržne razmere in izrazili kritiko.

Kolektivni dogovor po naši oceni tako ne pomeni krepitve vloge sindikata pri varovanju pravic delavcev, temveč bo povzročal kolizijo in zmedo v sedanji ureditvi in stanju socialnega dialoga, svetu delavcev pa otežil soupravljanje. Uvaja namreč paralelni sistem kolektivnih dogovarjanj in delavskega zastopanja, njegove določbe spreminjajo vlogo in način odločanja v razmerjih med upravo, sindikati in svetom delavcev ter tudi Svetom RTVS. Njegova vsebina po naši oceni tudi ne sodi med tekoče posle, kot so opredeljeni v prehodni določbi novele Zakona o radioteleviziji. Del dogovora, ki opredeljuje katere podatke mora vodstvo zagotavljati sindikatu – podpisniku dogovora, se začne izvajati 1. septembra 2023, veljal naj bi dve leti, kar prav tako kaže, da dogovor ni del tekočih poslov in je namenjen prihodnjemu vodstvu RTVS.

Vodstvo RTVS, ki je v zadnjih dveh letih javni zavod privedlo do nezavidljive finančne in kadrovske situacije, kršitev profesionalnih in programskih standardov ter krhanja novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije, in to tudi s potezami, ki so se izkazale za nezakonite, s tem dogovorom formalizira izključevanje v socialnem dialogu in soupravljanju. Čeprav bi morala biti socialni dialog in soupravljanje vključujoča procesa, je odhajajoče vodstvo RTVS v obeh nezakonitih mandatih Graha Whatmougha sistematično izključevalo Koordinacijo novinarskih sindikatov RTVS, ki zaradi njegovih škodljivih potez in izključevanja vodi stavko, in Svet delavcev RTV Slovenija, ki je generalnega direktorja prav tako pozval k odstopu. S Kolektivnim dogovorom pa je RTV Slovenija izključujoča socialni dialog in soupravljanje dobila tudi črno na belem. V novinarskih sindikatih zato prihodnje vodstvo javne radiotelevizije pozivamo k reviziji socialnega dialoga v zadnjih dveh letih in sanaciji nepravilnosti.

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija

Sindikat novinarjev Slovenije

V Ljubljani, 18. julija 2023