Za javno Radiotelevizijo Slovenija!

Ob 1. maju in dnevu svobode medijev 3. maja novinarski sindikati in aktivi RTV Slovenija opozarjamo na negotove in kritične razmere na javni Radioteleviziji Slovenija.

»Prestrukturiranje, program presežnih delavcev, varčevanje, kleščenje, krčenje programov« postajajo vizija prihodnosti javne radiotelevizije. Njena programska ponudba se – očitno – obravnava samo v okviru poslovnega rezultata, ne pa kot izvajanje javne službe. Nenehno varčevanje in krnjenje programsko-produkcijskega načrta, ker ustanovitelj ne zagotavlja zadostnega financiranja javnega medija, to ustanovo vse bolj odmikata od njenega poslanstva v slovenski družbi in državi.

Javni medij skrbi za kakovostno informiranje javnosti, izobražuje in vzgaja mlade generacije občinstev, z dvema orkestroma in kakovostnim umetniškim programom je tudi polje ustvarjanja umetnosti in gojitve kulture. Nemoteno, kakovostno, profesionalno in stabilno delovanje javnega medija ni mogoče brez kakovostnih in profesionalnih programskih, tehničnih, kreativnih, umetniških delavcev in vseh zaposlenih, ki vsak na svojem področju skrbijo za strokovno in profesionalno delovanje javnega zavoda.

Ta javni medij je skozi svojo zgodovino doživel številna turbulentna obdobja, zaradi predanosti in profesionalnosti njegovih zaposlenih pa je doslej uspešno kljuboval viharjem in nenehnim pritiskom. Toda ker je njegovo preživetje vse bolj odvisno od volje posamezne vlade, da zagotovi zadostna sredstva, to nevarno ogroža neodvisnost in tudi obstoj slovenske javne radiotelevizije.

Politična preigravanja zavirajo stabilno in trajno poslovanje javne radiotelevizije ter krnijo razvoj medija in njegovih zaposlenih in sodelavcev. Višina RTV-prispevka je bila letos prvič po letu 2012 vendarle usklajena z inflacijo, a je javni zavod iz tega naslova pred tem izgubil skoraj 10 milijonov evrov. Tako je letošnja uskladitev z inflacijo le obliž na rano zaradi dolgoletnega finančnega in kadrovskega siromašenja javnega zavoda, zaradi česar sta začeli usihati lastna produkcija in ustvarjalnost.

V zadnjih letih se število zaposlenih v zavodu zmanjšuje. Konec leta 2022 jih je bilo 2126 (skupaj z zaposlitvami za nadomeščanje porodniških in daljših bolniških odsotnosti), zdaj enak obseg programa in drugih dejavnosti javne radiotelevizije opravlja nekaj več kot 2040 zaposlenih. Zaradi vsakoletnega krčenja sredstev in nenadomeščanja zaposlenih, ki so se upokojili ali odšli drugam, se večina služb, uredništev in drugih programsko-produkcijskih enot javnega medija spoprijema s kadrovsko krizo. Tudi težave z organizacijo dela so postale vsakodnevne. Nestabilnost v številnih zaposlenih vzbuja občutek negotovosti, zato odhajajo, prav tako imamo dolgotrajne bolniške odsotnosti. Odhajajoči se že leta ne nadomeščajo, dela pa je vse več.

Podpisniki smo zato osupli nad zamislimi o krčenju števila zaposlenih, pošiljanju zaposlenih na čakanje na delo in novih varčevalnih ukrepih, ki prihajajo z vrha RTV Slovenija. Razmere so že brez tovrstnih posegov marsikje skrb vzbujajoče, kolektivi pa vse pogosteje delujejo le zaradi moralne zavezanosti, tovarištva in entuziazma.

Po eni strani nenehno izpostavljamo pomen regionalnih vsebin, po drugi strani pa so prav regionalni centri vedno na prepihu financiranja. Dodatno varčevanje v regionalnih centrih v Kopru in Mariboru bi imelo najmanjši učinek, kar so in še bodo pokazali otipljivi podatki. Bi pa zato škoda bila največja.  Svetovni trend so lokalne zgodbe, regionalna problematika, poročanje o dogodkih ljudi za ljudi, ki so kljub geografski oddaljenosti od centrov enakovredni, če ne še pomembnejši. S centralizacijo (in ne integracijo, kot jo zavajajoče poimenuje uprava), bodo regije izgubile svoj prostor, glas, besedo. Ustvarjalci programa Radia Koper in Radia Maribor z vsebinami bogatijo vse programe Radia Slovenija. Izmenjava naših vsebin je že zdaj vsakodnevna praksa. Mešana sporočila o pomenu regionalnih programov in vsebin prihajajo ravno v času, ko Radio Maribor praznuje svojo 80. obletnico delovanja.

Nenehna ponavljanja brez osnove, da je v javnem zavodu preveč zaposlenih, da ne delajo dovolj, da je njihovo delo preveč plačano in je dušeč strošek, odganjajo zaposlene in mladi kader. Črtanje študentskega dela bi v marsikaterem uredništvu ali produkcijski enoti povzročilo zaustavitev dela, saj vodstva enot prav s študentskim in honorarnim delom začasno nadomeščajo delavce, ki so odšli.

Študentsko delo je vsakokrat prva žrtev na hitro in brez poglobljenih analiz spisanih varčevalnih ukrepov, zaradi katerih se Radiotelevizija Slovenija ne more razvijati, saj ne vlaga v nujno pomlajevanje kadra, prenos znanja in pretok idej.

Program presežnih delavcev, o katerem se znova govori v javnem zavodu, je leta 2021 začelo izvajati vodstvo RTV Slovenija pod taktirko Andreja Graha Whatmougha. Medtem ko smo v novinarskih sindikatih takrat opozorili na resne postopkovne in vsebinske pomanjkljivosti načrtovanega odpuščanja večjega števila delavcev in od vodstva zahtevali, da ga ustavi, smo hkrati opozorili na – še vedno – odprto sistemsko vprašanje. To je, kdo in na katerih pravnih temeljih lahko sprejme program razreševanja presežnih delavcev na RTV Slovenija oziroma ali je v danih pravnih okvirih kolektivno odpuščanje zaposlenih v javnem zavodu sploh mogoče.

Po določbah 2. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, UL RS št. 96/05 s spremembami in dopolnitvami) je dolžnost ustanovitelja (Republike Slovenije) zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija ter primerno financiranje za izvajanje javne službe.

Toda neizpolnjene ostajajo tudi zaveze vlade iz Stavkovnega sporazuma iz leta 2018, ko ni zagotovila sredstev za višje stroške dela, ki izhajajo iz sporazuma. Po naši oceni gre za več kot 10 milijonov evrov. Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev (UL RS št. 80/18) v IX. točki namreč določa, da se »vlada zavezuje, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov (vključno z javnimi zavodi s področja zdravstva in sociale, visokošolskimi in raziskovalnimi zavodi ipd.) sredstva za stroške dela, ki izvirajo iz tega dogovora in kolektivnih pogodb«.

Da zdajšnja plačna reforma prinaša višje stroške dela tudi pri proračunskih uporabnikih, ki se financirajo tudi iz neproračunskih virov, so vlada in sindikati javnega sektorja zapisali v Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju, podpisanem novembra 2024, toda vlada tudi tokrat ni zagotovila sredstev za višje stroške dela v javnem zavodu RTV Slovenija, čeprav se je k temu zavezala v 9. točki tega dogovora.

Podpisniki tega pisma soglasno opozarjamo, da je skupen interes vseh zagotoviti delovanje javnega zavoda tako, da se javna služba na področju radijske, televizijske in multimedijske dejavnosti opravlja ob spoštovanju in z uresničevanjem temeljnih načel delovanja javnega zavoda, ki jih določa Zakon o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, UL RS,št.96/05, s spremembami in dopolnitvami).

Načrtno zlorabljanje in uničevanje javnega RTV se mora nehati!

Odločevalce pozivamo, da pri iskanju odgovorov na vprašanja o prihodnosti javne radiotelevizije sledijo skupnemu cilju, in sicer zagotovitvi neodvisnosti javnega medija ter novinarske, uredniške in institucionalne avtonomije. Ohranitev javne radiotelevizije kot največje kulturne ustanove v državi, ki je tudi podlaga za umetnost in delo samostojnih ustvarjalcev, mora ostati del poslanstva javne radiotelevizije.

Svet RTV Slovenija pozivamo, da opravlja svoje delo neodvisno, odgovorno do javnosti in zaposlenih ter preneha s pritiski na zaposlene in upravo javne radiotelevizije.

Upravo RTV Slovenija pozivamo, da zaposlene in javnost seznani z jasno finančno in kadrovsko sliko javnega medija ter zavrne vsak poskus kadrovskega in programskega siromašenja zavoda.

Ustanovitelja pozivamo, da javni radioteleviziji zagotovi zadostno in stabilno financiranje za opravljanje javne službe.

Vitka javna radiotelevizija je šibka javna radiotelevizija. Šibki in spolitizirani javni mediji, kot lahko vidimo v številnih evropskih državah, pomenijo tudi šibko demokracijo.

ZA JAVNO RTV!

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija

Aktiv ustvarjalcev Radia Slovenija

Aktiv MMC

Aktiv ustvarjalcev Radia Koper

Aktiv novinarjev Radia Maribor

Aktiv novinarjev Televizije Koper

Sindikat novinarjev Slovenije