Proti razkroju javne radiotelevizije

Izjava sindikatov ob predlaganih spremembah zakona o Radioteleviziji Slovenija

V sindikatih se bojimo, da je motivacija za napovedane spremembe zakona o RTV oslabitev finančne in uredniške neodvisnosti javne RTV ter onemogočenje njenega opravljanja javne službe. Pod krinko depolitizacije se skriva politizacija in vladni nadzor javne medijske in kulturne institucije. Zakaj sploh vlada želi še več nadzora nad javnim medijem? V veljavnem zakonu že ima vpliv na močan finančni odbor, ki daje soglasje k finančnemu načrtu, letnemu poročilu, cenam storitev, načinu plačevanja prispevka, tarifam ipd. Novela Ministrstva za kulturo bi njegovo samostojnost in predhodno soglasje pri ključnih kadrovskih, finančnih in programskih odločitvah v obliki nadzornega sveta še bistveno okrepila, vpliv širše javnosti v novem programskem svetu pri ključnih odločitvah pa bi bil zreduciran le na soglasje k odločitvam nadzornega sveta.

Nova predlagana ureditev Ministrstva za kulturo bistveno spreminja celotno upravljavsko strukturo RTV, močno krepi vladni nadzor, krni participacijo zaposlenih v organih nadzora in upravljanja ter ogroža institucionalno in uredniško avtonomijo. Kadarkoli se nekdo loti spreminjanja temeljev, na katerih stoji neodvisnost javnega medija, posega v ustavne pravice vseh državljank in državljanov – ne le v pravice novinark in novinarjev ter drugih zaposlenih; posega v pravico javnosti do obveščenosti, svobodo izražanja in uredniško avtonomijo, v primeru repolitizacije javne RTV pa pomeni tudi obvod in ignoranco demokratične volje ljudstva, jasno izražene na referendumu novembra 2022.

Spremembe upravljanja vračajo javno radiotelevizijo v preteklost in jo izpostavljajo političnemu pritisku ter vplivanju skozi organe vodenja, še posebej Nadzorni svet, ki imenuje in razrešuje generalnega direktorja, in v katerega bi vlada imenovala kar šest od sedmih članov. Ker generalni direktor ni le finančni direktor, temveč enotni poslovodski organ, je tveganje političnega vplivanja izjemno. Ustavno sodišče je posebej opozorilo, da je bil prejšnji 11-članski Nadzorni svet v zakonu iz leta 2005 problematičen, saj je imela politika pomemben vpliv na imenovanje njegovih članov. Možnost prevladujočega političnega vpliva na sestavo Programskega in Nadzornega sveta pa je pomenilo ogrožanje institucionalne avtonomije javne radiotelevizije. Neodvisnost javnega medija ni le tehnična zadeva ali pa vprašanje višine prispevka, ampak vprašanje uresničevanja javnega interesa in ustavnih pravic vseh.

Predlog Ministrstva za kulturo vodi RTV Slovenije iz depolitizacije v obratno smer – v repolitizacijo in koncentracijo vladnega vpliva nad finančno, kadrovsko in programsko politiko RTV Slovenija. S tem, ko sta ogroženi institucionalna avtonomija in uredniška neodvisnost, je po našem mnenju posredno kršen tudi 39. člen Ustave. Na to se je v svojem mnenju glede referenduma o ukinitvi RTV-prispevka sklicevala tudi zakonodajno-pravna služba Državnega zbora.

Ustavno sodišče je leta 2023 upravičilo takratno takojšnje prenehanje mandatov po uveljavitvi novega zakona o RTV predvsem zato, ker je to pomenilo izjemno okoliščino – odpravo politične instrumentalizacije RTV. V odločbi 2. julija letos je jasno navedlo: »celotna institucionalna konstrukcija mora učinkovito preprečevati politično instrumentalizacijo RTV«. Predlagana novela Ministrstva za kulturo pa v ničemer ne dokazuje, zakaj je potreben tak radikalen poseg v upravljanje največje medijske in kulturne institucije v državi, če nova ureditev bistveno povečuje neposredni politični vpliv.

Predlagani zakon ni samo v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča o zagotavljanju uredniške in institucionalne avtonomije javne RTV, ampak tudi s standardi in priporočili Sveta Evrope o upravljanju javnih medijskih servisov ter z Evropskim aktom o svobodi medijev. Ta je nastal tudi zaradi poskusov političnega prevzema in nadzora Slovenske tiskovne agencije in javne RTV v prejšnji vladi Janeza Janše. Akt državam članicam v svojem 5. členu nalaga zagotovitev institucionalne in uredniške neodvisnosti, preglednost postopkov in meril financiranja ter ustreznost, dolgoročnost in predvidljivost finančnih sredstev. Vladni predlog pa zdajšnjo predvidljivost financiranja programov narodnostnih manjšin in glasbene produkcije veže na neznane in negotove proračunske postavke, odvisne od vladnih prioritet in volje.

Postopek sklepanja pogodbe o financiranju javne službe – glasbene produkcije in programov narodnostnih manjšin – mora potekati pregledno ter mora biti skladen z Evropskim aktom o svobodi medijev in evropskimi standardi o upravljanju javnih medijev. Pogodba o javni službi ne sme postati mehanizem za politični nadzor nad kadrovsko politiko in uredniško avtonomijo RTV Slovenija.

RTV Slovenija je s predlagano novelo zakona in referendumom o ukinitvi prispevka spet postala del dnevnih političnih obračunov, njena prihodnost kot največje kulturne in medijske institucije v državi pa je že ob sedanjih likvidnostnih težavah negotova. Pod krinko vladnih argumentov razbremenitve državljanov in državljank se v resnici skriva podreditev in s tem razkroj največjega javnega medija. Toda neodvisni in avtonomni javni mediji z delujočim novinarstvom so predpogoj delovanja demokratične družbe. Javna RTV nam morda kdaj ni všeč, ampak v njenih programih in vsebinah se zrcalijo naša sedanjost in preteklost, dediščina, kultura, umetnost, zgodovina in družba.

Sindikati, zaposleni na javni RTV in civilna družba smo že pokazali, da medijsko neodvisnost jemljemo resno in da je RTV Slovenija od vseh državljank in državljanov. In to sporočamo tudi tokrat.

Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija

Sindikat novinarjev Slovenije

Konfederacija sindikatov javnega sektorja, KSJS