Zahteve novinarjev s problemske konference SNS in DNS

Novinarji s problemske konference Društva novinarjev Slovenije in Sinidkata novinarjev Slovenije 24. septembra 2015 uredništva, državo, založnike medijev in javnost pozivamo:

1. Uredništva k profesionalnemu opravljanju svojega poklica. Novinarski profesionalizem je še posebej pomemben v času političnih napetosti, socialnega konflikta in ekonomske negotovosti, ko javnost še toliko bolj potrebuje zanesljive in kvalitetne informacije. Novinarstvo mora zagotavljati analize, kontekst in komentarje, ki bodo ljudem omogočali udejanjanje njihove vloge v družbi in obenem zagotavljati zaščito človekovih pravic, demokracije in pluralizma.

Hkrati od uredništev, aktivov, sindikatov in svetov delavcev zahtevamo, da poskrbijo za enakopravno vključitev vseh delavcev v medijskih podjetjih.

2. Državo, naj zaščiti ustavno pravico do obveščenosti:

– s celovito reformo medijske zakonodaje, ki naj  v aktivnem dialogu z reprezentativnima novinarskima organizacijama in ostalimi deležniki redefinira javni interes na področju medijev, vzpostavi učinkovite mehanizme za sofinanciranje medijske pluralnosti in vsebinske raznolikosti, okrepi regulacijo lastništva medijev, vzpodbudi zaposlovanje mladih novinarjev, zagotovi avtonomijo uredništev, zagotovi sredstva za sofinanciranje izobraževanja novinarjev, medijsko pismenost, raziskave …;

– z davčnimi spodbudami za tiskane medije (uvedba nižje stopnje DDV za časopise) oziroma z izenačitvijo stopnje DDV med tiskanimi in avdio-vizualnimi mediji;

– z finančnimi in sistemskimi spodbudami za socialno podjetništvo in zadružno organiziranje novinarjev;

– z dekriminalizacijo žaljenskih deliktov;

– s spremembami davčnega sistema, ki bodo medijskim hišam, ki uporabljajo več atipičnih oblik dela, naložile višje davke;

– s spremembami zakona o inšpekciji dela tako, da bo ta imela enaka pooblastila kot finančna uprava pri zakonu o preprečevanju dela na črno, ko gre za kršitve delovnopravne zakonodaje.

3. Lastnike medijev:

– k prenehanju škodljive politike rezanja stroškov v uredništvih, ki načenjajo razvojno substanco medijev;

– k predstavitvi razvojnih načrtov medijskih družb in jasni opredelitvi razlogov za posege v stroške dela, ki so lahko izvedeni le na podlagi transparentnih kriterijev;

– k zaposlitvi vseh pogodbenih sodelavcev, ki delajo v prikritih delovnih razmerjih;

– k enakopravnemu in enakovrednemu obravnavanju pogodbenih sodelavcev pri pogajanjih in sklepanjih pogodb in prenehanju vsiljevanja pravno spornih ter obojestransko škodljivih pogodb;

– k financiranju preiskovalnih projektov in kakovostnih medijskih produktov ter nagrajevanju novinarskih presežkov;

– k zagotovitvi sredstev za poklicno izobraževanje novinarjev;

– da za potrebe kolektivnega dogovarjanja oblikujejo reprezentativno skupino izdajateljev medijev;

– da pristopijo k socialnemu dialogu znotraj podjetij, kot tudi k prenovi poklicne kolektivne pogodbe;

– da pristopijo k mehanizmu kolektivnega urejanja avtorskih pravic iz “klipinga” in plačilu primernih nadomestil za sekundarno uporabo avtorskih del.

4. Bralce/poslušalce/gledalce:

– k podpori medijskim projektom, v katerih prepoznajo kakovost;

– k aktivnemu državljanstvu, ki je mogoče le ob dobri informiranosti.