NA KRATKO: Plačna reforma v javnem sektorju 2025 – 2028

Rezultat zahtevnih centralnih in stebrnih pogajanj, pri katerih smo sodelovali v Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS in Sindikatu novinarjev Slovenije, so novi Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), nova Kolektivna pogodba za javni sektor, podpisani aneksi k sedemnajstim kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (za nas pomemben aneks h KP za kulturne dejavnosti), sklenitev dogovora na centralni ravni sindikatov v javnem sektorju z vlado in sklenitev dveh stebrnih dogovorov.

Vsi pomembni dokumenti prenove:

• Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS): Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) (PISRS)

• Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju: Vsebina Uradnega lista | Uradni list

• Aneks h Kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji: Vsebina Uradnega lista | Uradni list

• Dogovor o uvrstitvah delovnih mest in nazivov plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi: Vsebina Uradnega lista | Uradni list

• Kolektivna pogodba za javni sektor: Vsebina Uradnega lista | Uradni list
• Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji: Vsebina Uradnega lista | Uradni list

Po pogajanjih v JZ RTV Slovenija sta bila sprejeta tudi Aneksa h kolektivnim pogodbam za poklicne novinarje (KPPN) in kolektivni pogodbi JZ RTVS, ki sta podlaga plačne reforme oz. uvrstitve delovnih mest uslužbencev RTV Slovenija.

*****

Spremenjeni plačni sistem je stopil v veljavo 1. januarja 2025, kar pomeni, da se bodo plače v skladu z dogovorjenim prvič zvišale z januarsko plačo, ki bo izplačana v februarju 2025, prehodno obdobje pa se bo končalo 1. januarja 2028 z zadnjim zvišanjem plač. Prehodno obdobje bo veljalo tudi za delavce, ki bodo kot zaposleni v tem obdobju prvič vstopali v javni sektor.

Skupni strošek prenove plačnega sistema v javnem sektorju naj bi znašal 1,4 milijarde evrov, ob čemer se bodo v prihodnjih treh letih plače javnim uslužbenkam in uslužbencem v povprečju zvišale za 20 odstotkov.

Glede na izhodiščni plačni razred delovnega mesta, število napredovanj na delovnem mestu in dogovorjeno število zvišanja plačnih razredov za posamezno delovno mesto (odprava nesorazmerij) si lahko vsak zaposleni s pomočjo aplikacije izdela informativni izračun bodoče osnovne plače, kot mu bo pripadla v novem plačnem sistemu. Zavodi, tudi RTV Slovenija, so skladno z zakonom obvezani uporabiti aplikacijo za prevedbo plač. Sicer pa je na spletni strani Ministrstva za javno upravo objavljen tudi primer aneksa k pogodbi o zaposlitvi, ki ga bodo v podpis prejeli javni uslužbenci: Prenova plačnega sistema v javnem sektorju | GOV.SI.

Zavodi bodo za namen prevedbe in izračuna postopne pridobitve pravice do plače v prehodnem obdobju prejeli (NOVO) posebno aplikacijo, ki jo bodo morali v skladu s 103. členom ZSTSPJS obvezno uporabiti. Ta posebna, obvezujoča aplikacija za prevedbo plač, naj bi bila zavodom na voljo po 20. decembru letos. Skladno s 103. členom ZSTSPJS bo ta objavljena na spletni strani ministrstva za javno upravo.

*****

1. PLAČNA LESTVICA

• lestvica vsebuje 67 plačnih razredov v razmerju 1:7,
• razponi med plačnimi razredi znašajo 3 % (in ne več 4 %),
• odprave uvrstitev pod minimalno plačo, 1. PR se določi v višini minimalne plače (2024),
• v zakon je vgrajen mehanizem za usklajevanje osnovnih plač z inflacijo: vrednost plačnih razredov plačne lestvice se avtomatsko usklajuje enkrat letno – 1. 4. (formula: 80 % inflacije preteklega leta). Vsako leto med 1. 2. in 1. 4. pogajanja za drugačno uskladitev. Prva „redna“ uskladitev bo izvedena v letu 2029. Za prehodno obdobje zviševanja plač je predvidena drugačna, manj ugodna formula usklajevanja z inflacijo.

Plačna lestvica: 2024-01-2864-p1.pdf

Prevedba plačnih razredov: 2024-01-2864-p4 (1).pdf

2. NAPREDOVANJE (HORIZONTALNO) V VIŠJI PLAČNI RAZRED

• Ukinitev ocenjevanja.
• Uvaja se avtomatsko napredovanje za 1 plačni razred: 1.–3. PR vsaki dve leti, 4.–7. PR vsaka tri leta, od 8. PR dalje pa na vsaka 4 leta.
• Na začetku kariere bo napredovanje hitrejše, vsaki 2 leti, v srednjem delu kariere se napredovalno obdobje upočasni na 3 leta in ob koncu kariere na 4 leta.
• Pospešeno ali zadržano napredovanje: delodajalec ga mora posebej utemeljiti.

Javni uslužbenec lahko napreduje za dva plačna razreda, če v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno nad pričakovanji (27. člen ZSTSPJS). Število javnih uslužbencev, ki tako napredujejo v posameznem letu, ne sme presegati 10 odstotkov javnih uslužbencev, zaposlenih pri posameznem uporabniku proračuna 1. januarja v letu napredovanja, pri čemer se število javnih uslužbencev zaokroži navzgor.

Javnemu uslužbencu se časovno obdobje za napredovanje podaljša za eno leto, če predstojnik ali poslovodni organ, v primeru, ko ima javni uslužbenec nadrejenega, ki spremlja delo in strokovno usposobljenost javnega uslužbenca, pa na predlog nadrejenega, ugotovi, da javni uslužbenec v časovnem obdobju za napredovanje delo opravlja bistveno pod pričakovanji (kriteriji: 28. člen ZSTSPJS). Napredovanje se javnemu uslužbencu ne more zadržati več kot enkrat v posameznem časovnem obdobju za napredovanje (26. člen ZSTSPJS).

3. DELOVNA USPEŠNOST

Združitev redne DU in DU iz naslova povečanega obsega dela v eno DU (od 1. 1. 2026)

• masa sredstev: 3 % mase osnovnih plač (od 1. 1. 2028),
• omejitev največje mase na ravni JU: 30 % osnovne plače mesečno.

4. MOŽNOST DOLOČITVE VIŠJEGA PLAČNEGA RAZREDA

• ob zaposlitvi največ za 10 plačnih razredov, pri delovnih mestih z nazivi za največ 5 plačnih razredov, • s soglasjem resornega ministrstva ali drugih organov (v primeru RTV Slovenija je to Svet RTV) se lahko do 5 plačnih razredov napreduje že zaposlenega javnega uslužbenca.

5. SPREGLED IZOBRAZBE

• pod določenimi pogoji, za neregulirane poklice do VI. stopnje, možna zaposlitev kandidata, ki ima eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane,
• pod določenimi pogoji se spregled izobrazbe za neregulirane poklice lahko uveljavlja tudi za že zaposlene (105. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v JS):

– če ima izobrazbo, ki ustreza dve ravni nižjemu tarifnemu razredu, ter je najmanj 15 let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih je opravljal istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v VI. ali VII/1. tarifnemu razredu ali

– če ima izobrazbo, ki ustreza eni ravni nižjemu tarifnemu razredu, ter je najmanj deset let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih je opravljal istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v VI. ali VII/1. tarifnemu razredu ali

– če ima izobrazbo, ki ustreza največ dve ravni nižjemu tarifnemu razredu, ter je najmanj deset let zaposlen pri delodajalcih v javnem sektorju na delovnih mestih, na katerih je opravljal istovrstna dela in naloge, in pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence, potrebne za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu v V. ali nižjem tarifnemu razredu.

6. ČASOVNA DINAMIKA PLAČ V PREHODNEM OBDOBJU

➢ 1.1. 2025 pravica do izplačila zneska do višine minimalne plače

➢ 1. 1. 2025 pravica do izplačila 12 % razlike, a ne manj kot 100 EUR

➢ 1.10. 2025 12 % razlike, a ne manj kot 100 EUR

➢ 1.6. 2026 12 % razlike, a ne manj kot 70 EUR

➢ 1.12. 2026 15 % razlike, a ne manj kot 50 EUR

➢ 1.7. 2027 15 % razlike, a ne manj kot 100 EUR

➢ 1. 1. 2028 preostanek do polne vrednosti PR, v katerega je JU uvrščen.

7. SPREMEMBA KRITERIJA STAROSTI ZA DOLOČITEV LETNEGA DOPUSTA S 50 na 55 LET

• Sprememba kriterija starosti za letni dopust v javnem sektorju, in sicer na način, da se javnemu uslužbencu, ki je dopolnil 55 let, letni dopust poveča za 5 dni.
• V prehodnem obdobju se za odmero 5 dni letnega dopusta po kriteriju starosti upošteva dopolnjena starost javnega uslužbenca v posameznem letu: