“Ne bomo se pustili ustrahovati, napad na enega je napad na vse, celoten kolektiv, celotno javno radiotelevizijo”

“Danes je 110. dan stavke, razmere so po 12. krogu pogajanj še bolj zaostrene. S stavkovnimi pogajanji nismo prišli nikamor, še vedno smo pri prvi alineji prve stavkovne zahteve, in to je novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija,” je v izjavi za javnost v petek, 9. septembra 2022, pred RTV Slovenija povedala predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija in predsednica stavkovnega odbora Helena Milinković.

Vodstvo namesto da bi razreševalo razmere, zaradi katerih je bila napovedana stavka, raje na posamezna uredništva, novinarje in druge ustvarjalce programov stopnjuje pritiske, izvaja šikaniranja, mobing, posega v uredniško in novinarsko delo. “Npr. direktor televizije presega svoja pooblastila, ko pritiska na urednike oddaj in jim diktira goste in vsebino, posameznim zaposlenim se grozi z disciplinskimi postopki in odpovedjo delovnega razmerja, zato smo generalnega direktorja že pozvali, naj zaradi preseganja pooblastil razreši direktorja televizije, a odgovora še nismo prejeli.” Z disciplinskimi postopki se grozi tudi zaposlenim, ki izražajo solidarnost z napadenimi kolegi. “Novinarji in uredniki smo po kodeksu dolžni javnost obvestiti, kdaj, kje se izvaja cenzura, o tem redno obveščamo javnost, in ne bomo dovolili, da nas utišajo,” je dejala Helena Milinković in dodala, da jih vodstvo želi utišati tudi tako, da “krati svobodo do izražanja in informiranja javnosti”, zato svojega dela ne morejo opravljati profesionalno.

Na različne institucije so zaradi groženj vložili več deset prijav, tudi ovadb. “Ne bomo se pustili ustrahovati, napad na enega od nas je napad na vse, celoten kolektiv, celotno javno radiotelevizijo.”

Pismo javnosti Mihe Žorža:

“Novinarke in novinarje TV Slovenija želijo disciplinirati, ustaviti, ponižati. Želijo jih prestrašiti, želijo jih izčrpati, želijo jih pokoriti, premagati. Zdaj sem uporabil nekaj terminov, ki jih najpogosteje slišimo ob agresorskih vojaških operacijah. Taka je, kot kaže, tudi mentaliteta ljudi, ki to želijo. Tak je njihov način in to je njihov namen. In naš namen je, da se temu upremo. Naš namen je, da to preprečimo, naš namen je, da se borimo. Do konca.

Novinarke in novinarje RTV Slovenije podučujejo tisti, ki zavestno kršijo programske standarde, tisti, ki sramotijo novinarski poklic, tisti, ki ga ne opravljajo odgovorno, tisti, ki ga sploh ne opravljajo, tisti, ki ga sploh ne razumejo. Ker ga nočejo, ne zmorejo ali ne znajo.

In zdaj mi dovolite, da povlečem vzporednico. Si, draga javnost, predstavljaš, kaj bi pomenilo, da bi se na primer gasilci na Krasu s požari spopadali v nasprotju s standardi, v nasprotju s profesionalno etiko, v nasprotju z zahtevami poklica, ki ga opravljajo. Si predstavljaš, kakšne posledice bi občutili v zdravstvu, če bi zdravniki k zdravljenju pacientov pristopili brez trohice strokovnosti, brez empatije in brez splošnega razumevanja medicine? Si predstavljaš, draga javnost, da bi v šolah učili ljudje, ki nič ne znajo? Da bi tovornjake po naših cestah vozili šoferji, ki ne poznajo cestno prometnih predpisov.

RTV je pacient, ki mu zdravniki ne želijo naravnati zlomljene noge. RTV je avtocesta, na kateri velja zakon močnejšega. RTV je Kras, po katerem divjajo požari, ki so jih podtaknili gasilci.

Naš edini zaveznik so lastne cehovske vrste in ti, draga javnost. Naše edino orožje pa je profesionalnost, odgovornost in vztrajnost. In ne, ni važno, katerih je več ali katerih je manj. Važno je le, kaj je res in kaj ne. Važno je le, kdo ima prav.”