»Ne potrebujemo državnih voditeljev, da bi nam povedali, kaj bi morali novinarji delati«

Predsednik Evropske zveze novinarjev Mogens Blicher Bjerregard je danes opozoril, da se medijska svoboda po več evropskih državah, tudi v Sloveniji, slabša. Tisti, ki lahko to zaustavijo, so vodje držav oz. premierji. Zato poziva evropsko komisijo in voditelje držav, naj zavzamejo stališče in pozovejo kolege k podpori svobode medijev in novinarjev.

Bjerregard je ob koncu obiska delegacije Pobude za hitro odzivanje v zvezi s svobodo medijev (MFRR) v Sloveniji opozoril, da ne “gre le za Slovenijo, ampak za Evropo”. Glede na slabšanje medijske svobode v nekaterih evropskih državah v zadnjih 15 letih, pri čemer se to širi na vse več držav, je treba opozoriti, kako pomembno je, da se to ustavi, je dejal. “Zato je za Evropo pomembno, kaj se dogaja v Sloveniji, na Madžarskem in na Poljskem,” je poudaril po poročanju Slovenske tiskovne agencije. Politični voditelji bi se morali po njegovem mnenju zavedati, da so svobodni mediji temeljni steber za demokracijo, saj omogočajo relevantne informacije ljudem in demokratičen razvoj Evrope. “Ne potrebujemo državnih voditeljev, da bi nam povedali, kaj bi morali novinarji delati in kako naj se obnašajo. Potrebujemo voditelje, ki bodo zaščitili svobodne medije in svobodo govora.” Zato po njegovem mnenju evropska komisija v pravem času pripravlja zakonsko ureditev področja svobode medijev. “Do zdaj so iz komisije prihajala pisma, bilo je veliko besed, kar pa ni pomagalo. Na Poljskem, na Madžarskem so mediji še vedno v enakem položaju, stanje v Sloveniji pa se bo poslabševalo, če se ne bo nič zgodilo,” je opozoril. Po njihovih informacijah bi ukrepi šli v smer, da bi lahko EU intervenirala v državi članici, kjer bi prišlo do kršenja medijske svobode, na kakšen način bi to naredili, še ni jasno.

“Ideja o javnih medijih je zrasla v Evropi. Ko so države, ki so bile nekdaj pod vplivom Sovjetske zveze, postale članice EU, je bil jasen načrt, da bodo ti državni mediji postali javni. Ampak zdaj vidimo, da se v nekaterih državah javni vračajo v državne medije,” je še povedal. Ko se to zgodi, ni več svobodnega in neodvisnega medija, temveč voditelji zlorabljajo medij za svojo propagando, ne pa za informiranje javnosti. Ne trdi sicer, da je to usoda STA in Radiotelevizije Slovenija, obstaja pa tveganje.

Jamie Wiseman iz Mednarodnega inštituta za tisk pa je po pisanju STA dodal, da se razmere na področju svobode medijev v Sloveniji, na Poljskem in Madžarskem razlikujejo, obstajajo pa ključni elementi, ki povezujejo te tri države. To je diskreditacija profesionalnih in kritičnih novinarjev, pripisovanje ideološke in politične pripadnosti medijem, polarizacija medijev in novinarjev na leve in desne, pa čeprav niso nič od tega, kontroliranje javnih medijev, napadi na neodvisne novinarje na tiskovnih agencijah, manipulacija z oglaševanjem s strani države in državnih podjetij, je naštel. “To so različne oblike pritiskov, pojavljajo pa se v vseh treh državah, model pa je vzpostavil Orban in stranka Fidesz. Sicer je dolga pot do tega, da bi Slovenija dejansko prišla v položaj, kjer sta trenutno Madžarska in Poljska, ampak zaskrbljujoče je, da se ti vzorci in pritiski ponavljajo in uporabljajo tudi v Sloveniji.”