Nova medijska politika bi porazila javni interes na področju medijev
Ljubljana. 14. julij 2020
V Sindikatu novinarjev Slovenije nasprotujemo predlogom sprememb treh novel medijskih zakonov, ki so povezane zlasti v novem načinu in sistemu državnega financiranja javnega interesa na področju medijev in dejansko usmerjene zoper pluralnost in demokratičnost medijskega prostora in trga. V prvi vrsti smo proti prenosu subvencioniranja javnega interesa s proračuna na financiranje iz sredstev prispevka javne službe RTV Slovenija, proti slabitvi financiranja javne službe, proti ohlapnejšemu nadzoru in politično arbitrarni delitvi državnih pomoči ter proti sistemu, ki bo okrepil oblastni intervencionizem v javnih medijskih službah in tudi v dobršnem delu medijev zasebnega sektorja.
Ugotavljamo, da ministrstvo za kulturo predlaga povsem novo medijsko politiko, ki bo, če bi zakonodajalec spremembe sprejel, korenito spremenila medijski trg in prostor. Neposredni in posredni učinki predlaganih posegov bi bili na srednji rok katastrofalni zlasti za izvajanje javnega interesa in javno službo, tudi za pluralnost medijskega prostora, ob dejstvu, da državno subvencioniranje prav nič ne bi prispevalo k pluralnosti medijev, ampak povečalo finančna, politična, poslovna in korupcijska tveganja izvajanjana javnega interesa. V predlaganih spremembah ne najdemo elementa, ki bi prinesel raznovrstnost ponudbe medijskih vsebin, z demontažo javne službe pa je realna grožnja, da bosta raznovrstnost in pluralizem v medijski ponudbi močno osiromašena.
Ministrstvo za kulturo je spremembe utemeljilo brez resnih analiz stanja pluralnosti v medijskem prostoru in brez analiz funkcioniranja sedanjega sistema državnih pomoči v javnem interesu. Računsko sodišče je že v reviziji leta 2009, tri leta po uvedbi medijskih finančnih podpor, ugotovilo, da je izvedba sofinanciranja medijev nesmotrna in neučinkovita. Predlogi zakonskih novel so brez kakršnekoli stvarne utemeljitve in presoje srednjeročnih posledic sprememb za javno službo in medije zasebnega sektorja. Pozivamo k oblikovanju medijske zakonodaje v javni razpravi z zainteresirano javnostjo in deležniki medijskega trga, kot oblast zavezujejo tudi pravila Resolucije o normativnih dejavnostih. Ob tem poudarjamo, da je ministrstvo za kulturo grobo prekršilo protokol o sodelovanju, ki ga je novembra 2018 podpisal tedanji minister Dejan Prešiček in Sindikat novinarjev Slovenije, v katerem je določeno, da bodo vsi deležniki javne službe sodelovali že v oblikovanju sprememb Zakona o Radioteleviziji Slovenije.
Posledice morebitnega prenosa državnega subvencioniranja medijev s proračuna na prispevek javne službe RTV Slovenija je ministrstvo za kulturo ocenilo teoretično na enoletnih učinkih. Zatrjujejo, da bo državnih pomoči več, v resnici pa bo javnemu interesu celotnega medijskega sektorja namenjeno za 1,6 milijona evrov manj kot doslej. Veliko resnejše so srednjeročne posledice, ki jih sploh niso tehtali. Po naših ocenah bo ogroženih okoli 650 delovnih mest v javni službi, kar pomeni 29 odstotkov zaposlenih v javni službi ali četrtino zaposlenih radiotelevizijske dejavnosti zasebnega sektorja. Ogrožene bodo uzakonjene naloge javne službe in obseg izvajanja javnega interesa v javni službi, saj bi lahko njen tržni delež v nekaj letih upadel tudi do petine.
S predlaganimi spremembami bo skratka javni interes močneje izpostavljen tržnim in poslovnim tveganjem, v največji meri pa bodo povečana politična tveganja. V nasprotju z deklariranimi cilji medijskih zakonov se bo zmanjšala raznovrstnost in pluralnost medijskega prostora, povečala finančna, uredniška in institucionalna odvisnost medijev od vsakokratne oblasti, uzakonila incestna razmerja med vlado in mediji ter razprle možnosti sistemske korupcije. Ker so rešitve utemeljene in motivirane izključno s kratkoročnimi motivi trenutne vlade, sindikat poziva, da ministrstvo predloge umakne iz vladne procedure, parlamentu pa predlaga, da opravi predhodno razpravo o usmeritvah srednjeročne medijske politike, na kateri bi bilo možno oblikovati tehtno in trajnejšo prenovo medijske zakonodaje.
Izvršni odbor Sindikat novinarjev Slovenije