Odgovor Ministrstva za kulturo na 7 zahtev

SPOROČILO ZA JAVNOST

23. 9. 2020

Prejeli smo dopis s sedmimi zahtevami za ministra, pod katerim je podpisanih več umetniških združenj, na katere podajamo spodnje odgovore.

Zahteva št. 1: Začnite dosledno opravljati tekoče posle. Podpišite odločbe za statuse, dokončajte postopke odprtih in nezaključenih razpisov, izplačujte veljavne pogodbene obveznosti izvajalcem in transferje javnim agencijam.

Če tekočih poslov nočete opravljati, odstopite!

Naš odgovor: Vloge za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi in priznanje pravice do socialnih prispevkov prihajajo redno in jih sproti rešujemo, a vpis v razvid samozaposlenih še ne pomeni priznanja pravice do plačila socialnih prispevkov. Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna se pridobi v drugem, ločenem postopku.

Status samostojnega kulturnega ustvarjalca s pravico do plačila prispevkov ima trenutno 2422 oseb. Kriterija za pridobitev te pravice sta jasna – izjemen kulturni prispevek oz. izjemno visoka strokovna usposobljenost za delovanje na področju kulture v zadnjih petih letih. Pri pregledu predlogov odločb za pridobitev pravice do plačila prispevkov je minister ugotovil nekatere pomanjkljivosti (ni bilo priloženih dokazil, manjkali so podpisi komisije …), zato se je odločil, da strokovne službe znova preverijo, ali prosilci izpolnjujejo pogoje. Dozdajšnja praksa je bila očitno takšna, da je skoraj vsak lahko izkazoval status vrhunskega umetnika. Zadeve so postale pretirane in prelahko dosegljive, zaradi tega pa je obseg ljudi, ki dosegajo kriterije že tako širok, da presega okvire racionalnosti in finančnih zmožnosti ministrstva. V samo petnajstih letih se je število samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov povečalo za več kot 50 odstotkov. Veliko število teh ljudi s svojimi socialnimi pravicami in zahtevami spada pod ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Minister deluje skladno z Zakonom, ki govori o njegovi odgovornosti glede racionalne in namenske porabe sredstev. Zato vsak predlog odločbe tudi osebno pregleda, ali predlagani kandidat/-ka izpolnjuje predpisane kriterije in ali je zato priložena vsa nujno potrebna dokumentacija. Kadar ti pogoji niso izpolnjeni, je skladno s svojo odgovornostjo dolžan vrniti predlog odločbe pristojnim strokovnim službam MK v dopolnitev, pregled ali ponovno proučitev. Iz takega opisa postopka je razvidno, da minister svoje delo opravlja zelo odgovorno.

Zahteva št. 2: Dejavno se vključite v pripravo življenjskih in pravičnih priporočil in zahtev NIJZ za kulturne dogodke in prireditve. Tu opozarjamo na uprizoritvene in glasbene prireditve, ki jih je zaradi trenutnih zahtev tržno povsem nemogoče izvajati, že tako javno slabo podprtemu glasbenemu sektorju pa ste se odpovedali in ga pripisali ministrstvu za gospodarstvo. Tudi popularna glasba je kultura.

Če se nočete boriti za svoj sektor, odstopite!

Naš odgovor: Slovenija je kot ena prvih držav v Evropski uniji konec aprila izdala priporočilo o odprtju galerij, muzejev in knjižnic. Prav tako je kulturi pomagala bolj obsežno kot večina držav EU. V Sloveniji so javni zavodi večinoma že financirani s strani države, ki je že pred epidemijo zagotavljala plače za uslužbence, med epidemijo pa nadomestilo. Tudi med epidemijo, ko izvajanje dejavnosti zaradi zdravstvenih razlogov ni bilo mogoče, jim je država zagotavljala programska sredstva.

Torej smo konec aprila s primernimi ukrepi omogočili odprtje muzejev, galerij in knjižnic. S 1. junijem pa smo sprostili še uprizoritve dejavnosti, ki so se v poletnem času preselile predvsem na odprta prizorišča, še več, Ministrstvo za kulturo RS je skladno s tem podprlo poseben promocijski projekt Odprti za kulturo.

Proaktivno se vključujemo in sodelujemo pri olajšanju in morebitnem poenotenju protokolov za upoštevanje varnostnih ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa, gre za glasbene in uprizoritvene umetnosti.

Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc se je z vodjo sektorja za umetnost Vesno Jurca Tadel na ministrstvu na začetku septembra sestala z upravnico in umetniško vodjo Slovenskega ljudskega gledališča Celje in predsednico Sindikata menedžerjev v kulturi in umetnosti SINKUL mag. Tino Kosi, ki je pozdravila prizadevanja ministrstva glede poenotenja protokolov. Določeni izboljšani predlogi protokolov so že bili doseženi.

Ministrstvo je v času epidemije vsem javnim zavodom s področja kulture zagotavljalo nemoteno financiranje na podlagi dvanajstin. S tem je omogočilo, da lahko javni zavodi, tudi na področju uprizoritvenih in glasbenih dejavnosti, ob začetku nove sezone, kljub izpadu prihodkov, začnejo delovati in ohranjajo finančno stabilnost.

Prav tako Sektor za umetnost dnevno obravnava zaprosila za izvedbo dogodkov in izdaja ustrezna potrdila.

Na naši spletni strani pa že od časa prvega vala epidemije z navodili in vsemi smernicami NIJZ ažurno obveščamo uporabnike, izvajalce in vse deležnike, ki delujejo v kulturi.

Glasbena industrija in industrija zabav, ki ju omenjate, sodita v pristojnost MGRT, ki problematiko v dialogu s pristojnimi prizadetimi subjekti tudi aktivno rešuje. Glasbene prireditve, ki sodijo v pristojnost Ministrstva za kulturo RS, se v okviru naših javnih zavodov in festivalov, ki izvajajo subjekti zasebnega prava, ki delujejo na področju kulture tekoče financirajo in izvajajo skladno z navodili NIJZ.

Vsi navedeni ukrepi so bili pripravljeni ravno zaradi aktivne vloge ministra dr. Vaska Simonitija na vseh sejah Vlade RS. Njegov cilj – ohraniti redno financiranje kulture, kljub temu, da se dogodki in program niso mogli v celoti izvesti – je bil s predlogom rebalansa proračuna 2020 dosežen.

Zahteva št. 3: Takoj umaknite svoj predlog za rebalans državnega proračuna. Sredstva za kulturo morate zaradi odpravljanja posledic epidemije v prihodnjih letih povečati – v skladu z vašimi predvolilnimi obljubami o izhodišču iz leta 2009 – za najmanj 20 milijonov evrov. V dogovoru z vlado poskrbite tudi za namenski sklad COVID-19 v višini 50 milijonov evrov za leti 2020 in 2021. Javno predstavite, katera evropska sredstva nameravate v naslednji finančni perspektivi črpati ter kako, komu in kdaj jih boste razdeljevali.

Naš odgovor: Treba je poudariti, da je sedanje vodstvo ministrstva za kulturo letošnji proračun prevzelo ter torej kvantitativno in kvalitativno odraža preference prejšnje kulturne politike. Že v prvem ministrskem mandatu Vaska Simonitija so bili namreč vsa štiri leta proračuni za kulturo bolj ambiciozno zastavljeni. Samo pod njegovim vodstvom je delež sredstev za kulturo vsako leto njegovega mandata presegal 2 odstotka proračuna Republike Slovenije. Po koncu njegovega mandata pa so proračuni ministrstva doživljali številne rebalanse z velikim krčenjem, tudi do 25 milijonov evrov letno. Če je bil torej proračun za kulturo za leto 2020 sprejemljiv za celotni kulturni sektor pod vlado Marjana Šarca, je res težko razumeti, zakaj nenadoma ni več primeren samo zato, ker je minister na Maistrovi 10 Vasko Simoniti. Še več, zaradi izbruha pandemije so bile kulturne dejavnosti večinoma zaprte dva meseca in pol ali še dlje. V tem času so samozaposleni na področju kulture prejemali temeljni mesečni dohodek v skupni višini 1.750 evrov. Vsi delodajalci na področju kulture (tako javni zavodi, nevladne organizacije kot podjetja, npr. založniki) imajo še do danes (ukrep je podaljšan do 30. septembra) možnost, da stroške v višini 80 odstotkov plač namesto njih pokriva država iz sredstev, predvidenih za interventne ukrepe.

Sredstva v okviru proračuna ministrstva za kulturo se nominalno res manjšajo z okrog 197 milijonov evrov na 189 milijonov, a v resnici ne gre za krčenje v taki višini. Integralna sredstva se dejansko znižujejo za 1,9 milijona evrov, okrog 450.000 evrov se zaradi ukinitve Službe za državne proslave pri MK prenaša na Generalni sekretariat Vlade RS, pravice do porabe vseh drugih sredstev (0,5 milijona evrov namenskih sredstev za investicije in okrog 5,4 milijona evrov kohezijskega denarja) pa se prenašajo v proračunsko leto 2021, saj jih izvajalci zaradi pandemije in zamud pri črpanju ali programiranju letos niso mogli uveljaviti. V okviru teh sredstev je tudi 1 milijon evrov, ki je bil v letu 2020 predviden za pripravo na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022. Kot je bilo v medijih že objavljeno, se je v dogovoru s Kanado, Španijo in z Italijo, ki so bile predvidene bodisi kot predhodnice ali kot naslednica našega častnega gostovanja, seznam vseh častnih gostij zamaknil za eno leto, tako da bo Slovenija na vrsti leta 2023. Temu ustrezno se spreminja tudi dinamika črpanja sredstev.

Poudariti je treba, da se sredstva krčijo ali prenašajo v naslednje proračunsko leto izključno tam, kjer programov ni bilo mogoče izvesti v celoti; to so posebej načrtovani dogodki v tujini, številne prireditve na ljubiteljski ravni, še zlasti pa investicije, kjer je zaradi dvainpolmesečne blokade prišlo do zamud pri pripravi dokumentacije ali izvedbi del. Drugje so programska sredstva pa denar za plače in socialne pravice ostali neokrnjeni ali so se celo povečali.

Nedelujočim javnim zavodom bi se lahko pobralo okrog 21 odstotkov sredstev (kolikor je delež dveh mesecev in pol v celem proračunskem letu), pa se jim ni, ampak so obdržali vsa sredstva, četudi jim programa ne bo uspelo izvesti v celoti, zato da ohranijo finančno stabilnost. Po naših podatkih so samo samozaposleni na področju kulture iz interventnih sredstev v proračunih drugih ministrstev črpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot 1 milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer. Pa se zato podprogram Socialne pravice in nagrade v okviru proračuna ministrstva za kulturo ni zmanjšal niti za cent, ampak se je – nasprotno – še povečal za okrog 500.000 evrov. Če tako proračun Republike Slovenije za samozaposlene v kulturi v letu 2020 namenja več kot 15 milijonov evrov, je to enako, kot da bi Nemčija, ki ima 41-krat več prebivalcev od Slovenije, za socialne pravice samozaposlenih v kulturi (brez programskih sredstev, ki jih posebej črpajo iz proračuna ministrstva!) namenila več kot 0,6 milijarde evrov. Tretjič, letošnje leto je zaradi izbruha pandemije proračunsko specifično, zato sredstva, namenjena kulturi, še zdaleč niso bila porabljena samo iz proračuna ministrstva za kulturo, ker to ni bilo nosilno ministrstvo interventnih sredstev v času pandemije, pač pa so kulturniki ta denar v desetinah milijonov lahko črpali iz proračunov drugih ministrstev. Glede na vsa ta dejstva je razvidno, da se državna finančna sredstva za kulturo niso zmanjšala, ampak da je bil kulturni sektor enako kot drugi pravni subjekti deležen kljub intenzivnemu rednemu financiranju enakih interventnih ukrepov. Zavedati se je namreč treba, da je Slovenija na 6. mestu med 27. državami EU po deležu BDP, ki ga namenja kulturi v rednih razmerah (namenjamo ga 0,7 %, kar pomeni 3-krat več od Velike Britanije, ki za redno delovanje namenja 0,2 % BDP), zato so bili tudi ukrepi drugačni in prilagojeni temu dejstvu.

Že večkrat smo medijem javno predstavili, katera evropska sredstva se nameravajo črpati v naslednji finančni perspektivi: glavnino nižanja sredstev v okviru Podprograma 180102 Podporne dejavnosti na področju kulture tako predstavlja zmanjšanje sredstev na integralni proračunski postavki, ki je namenjena financiranju državnih proslav v višini 454.596 evrov. Za 151.246 evrov se znižujejo proračunske postavke, ki so povezane z delovanjem ministrstva ter stroški nepremičnin v upravljanju.

V okviru podprograma 180201 Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost smo uspeli zagotoviti dodatna sredstva za odkupe v višini 68.000 evrov, za muzej v Pivki 50.000 evrov, znižujejo pa se sredstva na proračunskih postavkah, ki so namenjene plačilu stroškov upravljanja spomenikov za 43.477 evrov ter investicijam v kulturne spomenike v lasti RS za 159.280 evrov, saj zaradi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna od meseca marca 2020 dalje in pozno sprejetega rebalansa, nekatere aktivnosti realno ne bodo izvedljive. Na postavki spomeniki, ki je namenjena za obnovo kulturnih spomenikov, ki niso v lasti RS, bodo izvedeni vsi projekti, ki so bili odobreni na spomeniškovarstvenem projektnem razpisu 2019-2020. Realizirani bodo tudi nekateri nujni interventni ukrepi, ki preprečujejo propadanje ogroženih kulturnih spomenikov. Dodatna sredstva v višini 1 milijona evrov, ki so bila z amandmajem zagotovljena za obnovo samostana Žiče, se glede na realnost izvedbe in skladno z dogovorom občine znižujejo za 200.000 evrov. Manjkajoča sredstva bodo zagotovljena v proračunu za leto 2021. Za knjižnično dejavnost so z rebalansom 2020 vrnjena odvzeta proračunska sredstva zaradi COVID-19 ukrepov.

V okviru podprograma 180303 Mednarodno sodelovanje na področju kulture se sredstva znižujejo za 22.424 evrov. Znižanje se nanaša na sredstva za kulturni sklad, saj zaradi COVID-19 situacije načrtovani projekti ne bodo realizirani v celoti.

V okviru podprograma 180306 Socialne pravice in nagrade na področju kulture se z rebalansom sredstva povečujejo za 503.389 evrov. Glavnino povečanja predstavljajo dodatna sredstva za plačilo prispevkov samozaposlenim v višini 500.732 evrov.

Znižanje sredstev okviru podprograma 180307 Ljubiteljska kultura v višini 225.000 evrov se nanaša na integralno proračunsko postavko, ki je namenjena financiranju delovanja in kulturnega programa Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Znižujejo se sredstva za stroške, del sredstev iz naslova programsko materialnih stroškov ter sredstev iz naslova transferji društvom iz javnega razpisa JPR-2020 in JPR ETN-2020, v tistih primerih, katerih prijavljeni in odobreni projekti, zaradi ne realizacije COVID-19 niso oz. ne bodo izvedeni. Enako velja tudi v primeru programsko-materialnih stroškov, ki bodo zaradi ne izvedbe dela programa prav tako nižji od načrtovanih.

V okviru podprograma 180308 Umetnostni programi se za 138.075 evrov znižuje proračunska postavka, namenjena financiranju kulturnih in kreativnih industrij. Odpadel je namreč Beneški bienale in poziv za udeležbo na tujih sejmih, ki letos večinoma ne bodo izvedeni.

Vsi javni razpisi v okviru ustvarjalnosti bodo v celoti realizirani. Glavnino nižanja v višini 795.208 evrov predstavljajo aktivnosti v okviru proračunske postavke Investicije v kulturi, ki zaradi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna od meseca marca 2020 dalje in pozno sprejetega rebalansa, realno ne bodo več izvedljive.

Znižanje v okviru Podprograma 180403 Podpora verskim skupnostim v višini 172.000 evrov je posledica tega, da je socialno zavarovanje verskim uslužbencem, čemur je namenjena proračunska postavka, v času od 13. 3. 2020 do 31. 5. 2020, v skladu z Zakonom o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) prevzel FURS (tistim verskim uslužbencem, ki so v skladu s protikoronskim zakonom vložili izjavo na FURS).  Izvajanje ukrepa nima posledic za nadaljnje sofinanciranje socialnega zavarovanja verskih uslužbencev.

V okviru podprograma 200204 Drugi transferi za zagotavljanje socialne varnosti se z rebalansom proračuna povečujejo za 90.000 evrov sredstva za izplačilo republiških priznavalnin.

Ministrstvo za kulturo je 5. 6. 2020 objavilo Javni razpis za štipendije za specializirane poklice v kulturi 2020/2021 (oznaka javnega razpisa: JPR-ESS-ŠTIP2020-USP). 31. julija 2020 smo objavili Javni razpis za financiranje štipendij Ministrstva za kulturo za podiplomski študij in izpopolnjevanje v državah izven držav članic Evropske unije z začetkom v študijskem letu 2020/21. Prav tako smo 31. julija 2020 objavili tudi Javni razpis za financiranje štipendij Ministrstva za kulturo za dodiplomski študij v tujini z začetkom v študijskem letu 2020/21.

Zahteva št. 4: Predstavite načrt rešitev za posamezne sektorje. Javna agencija za knjigo in Slovenski filmski center se soočata z neizplačili, vašo neodzivnostjo in postopkovnimi blokadami pri črpanju (evropskih) sredstev. Glasbene, vizualne in intermedijske umetnosti so životarile že pred krizo, v novih okoliščinah pa so pred kolapsom. Posledice krize prav tako v nesorazmerno velikem obsegu ogrožajo nevladni sektor in ljubiteljsko kulturo. Omogočite ljudem normalno delo.

Če težave ogroženih sektorjev razumete kot napad, odstopite!

Naš odgovor: Ministrstvo za kulturo je v času pandemije JAK IN SFC izdalo zgolj priporočilo, ne pa poziva k ukinitvi kakršnegakoli programa. Priporočilo je govorilo le o tem, kako voditi javne razpise v času pandemije v skladu s predvidenim rebalansom proračuna 2020. V tem priporočilu ni bilo nobenega poziva, da naj ustavijo kakršnekoli finančne transakcije, ampak, da se zahtevki za tista izplačila, za katera so sredstva že odobrena, izplačujejo nemoteno, razpisi v teku se izvedejo do priprave odločb, medtem ko se razpisi, ki še niso v teku, še ne sprožijo. Tudi Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 je namreč jasno določal, da se odločbe v tem času ne smejo izdajati, torej bi SFC In JAK kršila zakon, če bi odločbe izdajala, kar sta vedeli tudi direktorici obeh institucij.

Instituciji sta avtonomni pri svojih končnih odločitvah. Odločbe se ne zadržijo takrat, ko gre za ogroženost življenja posameznika. Če direktorica institucije meni, da gre za tak primer, se lahko za interpretacijo obrne na MJU in odločbe ustrezno izda. Na osnovi tega odloga je bil predhodno (prej kot v prejšnjih letih) izveden razpis in plačilo upravičencem za knjižnično nadomestilo.

Sprejet je bil paket ukrepov, ki je bil skupaj težak kar 3 milijarde evrov, med drugim pa je pomagal tudi kulturi. Kulturnikom je prinesel še večje ugodnosti od tistih, za katera so se zavzemali na začetku. Samo za samozaposlene v kulturi je bilo tako za reševanje posledic pandemije namenjenih 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka in okrog enega milijona evrov prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Samozaposlenim je bil v času epidemije izplačan temeljni mesečni dohodek in vsi prispevki (v Sloveniji trenutno že več kot 2400 samozaposlenim v kulturi, ki jim država tudi redno plačuje prispevke). Naslovili smo samozaposlene s področja kulture in samostojne novinarje, ki so samozaposleni za krajši delovni čas od polnega in hkrati delno zaposleni – omogočili smo jim pridobitev temeljnega mesečnega dohodka glede na obseg registrirane samostojne dejavnosti in jih s tem izenačili s samozaposlenimi osebami, ki so zavarovane zgolj na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti.

Ker so nekateri samozaposleni izrazili bojazen, da ne bodo mogli zaprositi za temeljni dohodek, ker februarja niso zaslužili, smo predlagali amandma, po katerem se izguba dohodka zdaj meri v primerjavi s (finančno rekordnim) letom 2019.

Kulturnim izvajalcem (nevladnim organizacijam in drugim osebam zasebnega prava) financiramo projekte in programe, v okviru katerih so kriti tudi stroški dela.

Delodajalci, katerih uslužbenci so financirani iz proračuna na podlagi projekta oziroma programa (nevladne organizacije, društva ipd.), so dobili procentualno razliko, ki ni pokrita s strani subvencije na osnovi javnega razpisa, s katero se financira program.

Vsi delodajalci, ki delujejo na področju kulture, so imeli pravico uveljavljati povračilo 80 % plač za vse svoje zaposlene.

Poudarjamo, da ima kultura v Sloveniji poseben status, saj so skoraj vsi javni zavodi financirani s strani države, to financiranje pa se je (kljub manku programa) nadaljevalo tudi v času epidemije. Slovenija med EU državami zaseda visoko mesto v smislu višine investicij v kulturni sektor na BDP – kar 0.7% BDP-ja se namenja kulturi (več kot katerakoli zahodnoevropska država, pred nami so samo Madžarska in Baltske države).

Zahteva št. 5: Umaknite predlog sprememb in dopolnitev medijske zakonodaje in v skladu s priporočili in predlogi večine strokovne in zainteresirane javnosti pripravite novega. Zaščitite javno RTV in STA pred uničevalnimi vplivi vsakokratne aktualne politike.

Odstopite, če ne nameravate braniti javnega interesa!

Naš odgovor: RTV Slovenija in STA aktualna vlada ne želi uničiti, za to nima niti zakonske možnosti.

Večina ljudi je že pozabila, da je podobno ureditev, kot jo mi predlagamo v noveli zakona (delež RTV prispevka, ki bi financiral druge medije) Vlada uzakonila leta 2001 s takratnim 82. členom ZMed. Zakon ni preživel ustavne presoje, Ustavno sodišče je podalo očitke, da niso ocenili, ali bi zmanjšanje RTV prispevka poseglo tudi v finančno samostojnost RTVS, t. j. ali bo poseg v financiranje RTVS poseglo v finančno samostojnost RTVS. Zakon je zato Ustavno sodišče v tistem delu razveljavilo. In tudi trenutni predlog osnutka zakona bi, če ne bomo sposobni dokazati, da ne bo posegal v finančno samostojnost javnega zavoda. Če bi morala RTVS odpuščati, bi to na sodišču zlahka prikazala kot poseg v finančno samostojnost.

Sedaj z novelo Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAMS) sproščamo določene omejitve, ki trenutno RTVS ne omogočajo, da bi se enakovredno borila na oglaševalskem trgu. Omogočili jim bomo namreč večjo minutažo oglasov na uro predvajanja, kar bo RTVS (po naših ocenah) omogočilo 11 milijonov več zaslužka na leto. To bo povsem nadomestilo izpad deleža, ki ga bo RTVS morala nameniti STA in drugim medijem

V zvezi z oddajniki in zvezami poudarjamo, da s takšno rešitvijo oddajniško infrastrukturo približujemo zahodnim standardom.

V zvezi z STA po pojasnjujemo, da je največ negativnih odzivov bila deležna rešitev, da nadzornike STA potrjuje Vlada in ne Državni zbor. Nekateri so vlado obtoževali, da gre za oblastni prevzem tiskovne agencije. A rešitev je mišljena izključno za racionalizacijo medijske hiše. Od zdaj bo namreč potrjevanje nadzornikov izenačeno s potrjevanjem nadzornikov državnih družb pod dežnikom državnih gospodarskih družb SDH.

Poudariti je treba, da je nekoč STA že bil, ne le pod neposrednim nadzorom vlade, ampak celo vladna služba (kot del UKOM-a). Podobno rešitev imajo tudi nekatere druge države EU, spet druge gredo v povsem drugo smer in so državne tiskovne agencije povsem privatizirale. Mi smo skušali najti neko vmesno pot. Tudi, ko je nadzornike potrjeval državni zbor, je bil vpliv politike neizbežen, saj je konec koncev Državni zbor sestavljen iz političnih strank, največ glasov pa imajo stranke koalicije

Vlada sama ni desna vlada, ampak desnosredinska, z dvema močnima levima partnerjema, ki se morata prav tako strinjati s kakršnokoli spremembo

V zvezi s Skladom slovenske televizijske produkcije poudarjamo, da gre za nov sklad, ki ga zakon predvideva, da bi pomagali slovenskim producentom televizijskih vsebin:

• V sklad bi operaterji (T2, Telemach, Telekom, A1) plačevali določeno vsoto (predlagana 3,5 evra), ki bi financiral izvirne televizijske vsebine,

• operaterji že danes plačujejo komercialnemu ponudniku vsebin, saj imajo njihove kanale v obveznih programskih vsebinah (se pravi potrošniku ni omogočeno, da se odloči za paket, ki ne bi vseboval programov posameznega komercialnega ponudnika vsebin; če želi katerikoli programski TV paket prek IPTV ponudnikov v Sloveniji, je prisiljen v plačevanje programov, ki jih ne želi),

• vizija zakona je torej ta, da bi se ta sredstva, ki jih zdaj operaterji ŽE plačujejo komercialnim ponudnikom plačevali v sklad izvirne slovenske televizijske produkcije,

• nikakor ni namen novega sklada, da bi operaterji zaradi dajatve zviševali cene svojih storitev, saj jih na drugi strani zaščitimo pred morebitnim izsiljevanjem ponudnikov programskih vsebin.

Zadeva št. 6: Vzpostavite redne komunikacijske poti z deležniki in uporabniki storitev ministrstva. Začnite poslušati (in slišati) to, kar vam velika večina kulturnic in kulturnikov sporoča. Sicer odstopite!

Naš odgovor: Ministrstvo redno obvešča javnost o svojih aktivnostih, s sporočili za javnost na svoji domači strani in na družbenih omrežjih.

Minister za kulturo in državna sekretarka sta aktivno, ambiciozno in vneto sodelovala pri pripravi treh protikoronskih zakonov. Ko je večina zaposlenih delala od doma ali bila na čakanju, sta skupaj z zaposlenimi v kabinetu bila na delovnem mestu in se redno srečevala z družbenimi deležniki. Samo v času epidemije sta opravila skupaj več kot 100 sestankov.

Minister za kulturo se je tako med drugim srečal z direktoricama JAK in SFC, generalnim direktorjem RTVS, direktorjem SNG Drama Ljubljana, predsednikom Društva slovenskih pisateljev, direktorico Cankarjevega doma in mnogimi drugimi.

Aktiv delavk in delavcev v kulturi je govoril, da minister ni bil navzoč na vseh sejah v zvezi z interventnimi ukrepi, čeprav je intenzivno sodeloval pri pripravi vseh načrtov. Pri uveljavitvi pravice do temeljnega mesečnega dohodka smo prav mi zahtevali, da se upoštevajo vse specifike našega sektorja – tudi delno zaposleni, tisti, ki so uveljavljali porodniški staž, za primerjalno dokazovanje izpada prihodkov pa celotno leto 2019.

Zahteva št. 7: Sankcionirajte katastrofalno vodene postopke ter funkcionarje in uradnike, ki ne spoštujejo zakonskih in etičnih norm.

Če niste sposobni urediti razmer na ministrstvu, odstopite!

Naš odgovor: Postopke, za katere smo ugotovili, da so se vodili slabo, smo ponovno preučili.

Zaradi slabega dela smo že opravili nekatere menjave v različnih sektorjih. Pripravljamo še nekaj sprememb, vse v želji, da bi ministrstvo postalo bolj učinkovito in operativno sposobno. Od vseh zaposlenih terjamo spoštovanje zakonskih in etičnih norm, zoper vse, ki se teh postulatov ne bodo držali, bomo na ministrstvu ukrepali v skladu s pravnimi normami.

S prijaznimi pozdravi,

Služba za odnose z javnostmi

Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija
T: 01 369 59 67, F: 01 369 59 01