»Pomembno je pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, hočejo vedeti in hočejo biti vključeni«

Poročilo s 1. sindikalne delavnice: Izkušnje novinarskih kolegov iz tujine

Delavnico Izkušnje novinarskih kolegov iz tujine smo organizirali 30. marca 2022 v okviru projekta Opolnomočenje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe. Je prva izmed 4 delavnic v okviru projekta, ki smo ga pridobili na razpisu Evropskega združenja novinarjev (EFJ) in Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) in je v prvi vrsti namenjen krepitvi kolektivnih pogajanj. Na delavnico smo povabili tri sindikalne predstavnike iz tujine, ki so predstavili svoje izkušnje sindikalnega organiziranja, socialnega dialoga ter kolektivnega urejanja pravic novinarjev, novinark in medijskih delavcev, delavk, in sicer Sallo Nazarenko iz Sindikata novinarjev Finske (Suomen Journalistiliitto, Finlands Journalist Förbund), Majo Sever, predsednico Sindikata novinarjev Hrvaške in Davida Ayrtona iz britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev.

Sindikat novinarjev Finske

Salla Nazarenko, dolgoletna poročevalka iz tujine, ki dela kot svobodnjakinja in je sindikalna specialistka za mednarodne zadeve, nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Finske. Ustanovljen je bil l. 1921, ima 13.800 članov in članic delujočih v medijskem sektorju. V sindikatu nudijo informacije, pravne nasvete, podporo, izobraževanja … Za kolektivna pogajanja skrbijo od l. 1946. Letos se denimo borijo za 7 kolektivnih pogodb. Predstavljajo velik del medijske krajine, a zaznavajo majhen upad. Pri svojih članih nenehno preverjajo, če so zadovoljni z delom sindikata, soočajo pa se tudi z izzivom, kako v sindikat vključiti čim več mladih. Skandinavske države imajo za sindikalna gibanja ugodno podlago, saj imajo zakonodajno in kulturno okolje, ki podpira kolektivna dogovarjanja.

Glavna naloga njihovega sindikata je izboljšanje finančnega in poklicnega položaja ter delovnih pogojev svojih članov, ne glede na to, v kakšnih oblikah zaposlitve delajo ljudje.

Zagovorniška funkcija sindikata se osredotoča na kolektivna pogajanja in zagovarjanje pravic članov na delovnem mestu in na individualnem nivoju.

Najbolj pomembna naloga sindikata je pridobivanje (in vzdrževanja) članstva.

V praksi pa je pomembno: Poznavanje svoje družbe, posla medijskega sektorja in svoje ciljne skupine. Kaj je glavni problem tvoje ciljne skupine na praktičnem nivoju in kako lahko pomagaš? Neprestano sprašuj, kaj ljudje rabijo, in govori o tem v javnosti. Če hoče sindikat uspešno opravljati svoje naloge, morajo člani in članice poznati svoje pravice in imeti učinkovit organizacijski okvir. Za to pa je potrebna tudi zakonodaja, ki podpira kolektivno pogajanje in delavske pravice.

Salla Nazarenko je predstavila proces kolektivnega pogajanja njihovega sindikata. Faza priprave zajema: določitev dela in časovnico, določitev nasprotne pogajalske strani, poznavanje aktualnega finančnega okvira medijskega sektorja, aktualne zakonodaje, določitev jasnih ciljev pogajanj – kaj člani hočejo/potrebujejo. Sledijo pogajanja, ko imamo dogovore sklenjene, se pripravi dokumentacija in zaveze, informira ciljna skupina in nadaljuje spremljanje. Pomembno je, da se delodajalcu predstavijo prednosti kolektivne pogodbe. Pogajanja so zahtevno delo, zahtevajo veščine in čas, podjetja pa se morajo osredotočati na svoj posel. Kolektivna pogodba določa minimalne standarde. Na to podlago lahko podjetje doda, kar želi. Dogovor doprinese k psihološki varnosti, ki je po raziskavah glavni dejavnik uspeha visoko zmogljivih kolektivov.

Včasih je potrebna grožnja in moraš biti pripravljen tudi na stavko. Če začneš stavko, pa moraš vedeti, kako se vrniti nazaj k delu.

Sindikat novinarjev Hrvaške

Maja Sever nam je predstavila delovanje Sindikata novinarjev Hrvaške, ki je bil ustanovljen v začetku 90ih let prejšnjega stoletja. Takrat je bila večina aktivnosti osredotočena na varovaje obstoječih pravic delavcev. Zdelo se je, da je  bila v 90ih zaščita boljša, kot je zdaj. Leta 2008 je nastopila prva kriza. Pred krizo so po medijih imeli 11 kolektivnih pogodb, med krizo so se soočili z velikim pritiskom nanje, danes pa imajo samo 2 močni kolektivni pogodbi v javnem sektorju. Sindikat ima okrog 2000 članov in članic, močni so v boju za delavske pogodbe, a niso tako močni pri kolektivnih pogajanjih. Situacija je težka posebej pri zasebnih medijih.

Ves čas, kot pove Maja Sever, razmišljajo kako biti bolj aktivni. Glavni namen je zaščita novinarjev, kolektivna pogajanja, a poskušajo delovati tudi na drugih ravneh. Organizirajo delavnice, odprte debate, recimo o nadlegovanju, razvijanju novih veščin, izobraževanju, o pridobivanju EU projektov. Poskušajo odpreti sindikat za nove stvari, vključevati ljudi v nove aktivnosti. Pomembno je biti proaktiven, odprt do članov, novinarjev, drugih delavcev, zaposlovalcev. O svojih aktivnostih ves čas sproti informirajo. Danes je zelo pomembno pokazati ljudem, da so del sindikalnih aktivnosti, hočejo vedeti in hočejo biti vključeni. Odprtost, poštenost, transparentnost so njihova vodila. Predsednica nikoli ne skriva ničesar, zaupajo ji, da nikoli ne bo imela skritih dogovorov z upravo. Kot je povedala Maja Sever, so bili začetki njenega sindikalnega delovanja skromni in preprosti: FB skupina članov, ki jih je zdaj  800, letaki po dvigalu, na hodniku. Potem so ljudje prišli na sestanek in so se pogovarjali o kolektivni pogodbi. Začneš z malim, potem se nadgrajuje, ljudje opazijo aktivnost. »Opazujem, zahtevam in ljudje hočejo biti udeleženi.« Veliko se ukvarjajo s tem, kako pritegniti mlade kolege.

Srečujejo se s problemom svobodnjakov. Hrvaška je majhen trg, svobodnjaki ne morejo zaslužiti za preživetje. Tak model deluje na velikih medijskih trgih. Kljub temu pa je vse več svobodnjakov, ker je to ceneje za medijske hiše. Imajo problem z medijsko regulacijo, saj njihov zakon o delovnih razmerjih ne vključuje svobodnjakov. Trenutno se pogovarjajo z ljudmi iz avdiovizualnega sektorja, da bi se združili v boju za pravice svobodnjakov. Pripravlja se nov medijski zakon, tudi tu bi radi vključili regulacijo glede svobodnjakov.

Nacionalni sindikat novinarjev (Velika Britanija in Irska)

David Ayrton, organizator senior britanskega Nacionalnega sindikata novinarjev, se je v svoji predstavitvi osredotočil na britansko izkušnjo uveljavljanja sindikalne organiziranosti znotraj določenega podjetja/delovnega okolja.

Kako doseči, da delodajalec prepozna pomembnost sindikalnega gibanja in kolektivnega pogajanja z namenom zagotavljanja vsaj minimalnih standardov – plače, delavnika, dopusta?

»Ni ene same poti za doseganje tega,« je opozoril Ayrton. Vsak primer je specifičen in zahteva prilagoditev strategije in taktike. Izpostavil je 3 faze razvijanja kolektivne kulture.

Raziskovalna faza pred nas postavi vprašanje: Zakaj bi novinarji, uredniki v določenem okolju želeli sindikalno organiziranost? Kakšna je njihova motivacija? To je za nas sindikaliste pomembno, saj ne smemo vsiljevati svojih preferenc, treba je identificirati potrebe ljudi, to jih potem motivira za združevanje. Daš podporo, strukturo, smernice, potem ljudje razvijejo svoj način povezovanja.

Naslednje vprašanje: V kolikšni meri je zaposlovalec odporen na sindikalno organiziranost? Glede zaposlovalčevega odziva na naše organiziranje so navadno najboljši vir informacij zaposleni sami. Če se pričakuje sovražnost zaposlovalca, potem je treba razmisliti o »prostoru«, znotraj katerega se lahko organiziramo. Sovražna nastrojenost ni nujno vedno slaba stvar, saj lahko utrjuje vrednote našega sindikalnega združevanja. V primeru, da zaposlovalec ni sovražen, pa se nam odprejo možnosti za izvajanje naših sindikalnih aktivnosti, denimo uporabe prostorov in komunikacijskega sistema delodajalca. Pomanjkanje sovražnosti ni nujno vedno dobra stvar, saj lahko ošibi pomembnost sindikalnega združevanja v očeh zaposlenih.

V raziskovalni fazi je pomembno tudi spoznati, kakšen je zakonski/politični okvir znotraj katerega delujemo. Zakonski okviri za priznavanje pomembnosti sindikalnega gibanja se razlikujejo po državah. Pomembno je, do kakšne mere nas bo politika podpirala, nasprotovala, ali bo nevtralna, kako se bodo odzivale lokalne oblasti.

Sledi faza strategije in taktike, ki se ji posvetimo, ko je vzpostavljena podlaga za skupno delovanje. David Ayrton je opozoril pred pogosto napako: ne odlagajte na stran vprašanj in tematik, ki so osnova našega povezovanja do takrat, ko je sindikalno delovanje že prepoznano. Ravno to je tisto, kar nas opolnomoči.  Proces opolnomočenja začnemo na podlagi različnih metod, odvisnih od specifičnih okoliščin. Lahko gre za pritožbeni pristop. Izpostavimo določen problem in vzpodbudimo kolektivno pritožbo. Tak pristop ima podlago v britanski zakonodaji. Če pristop nima podlage v zakonodaji, to ni možna strategija. Če imamo problem sovražnega delodajalca, bodo zaposleni oklevali pred izpostavljanjem svojega imena na peticijah, pritožbah. Potem moramo najti druge poti za pritisk in oblikovanje skupne identifikacije. Možen je tudi zdravstveno-varstveni pristop, ki se naslanja na pravila zdravja in varstva pri delu za ustvarjanje prostora za sindikalno delovanje.

V zaključni fazi, ko je pomembnost sindikalnega delovanja prepoznana, imamo dogovor. A to je le sredstvo do cilja. Strategija mora biti nadaljnje organiziranje, kar vključuje tudi upravljanje s prevelikimi pričakovanji. Razviti je treba nove aktivnosti in utrjevati sindikalno povezanost.

Zanimalo nas je, kaj sindikalni kolegi iz tujine menijo o specifiki slovenskega trga. Je bolje imeti eno ali več kolektivnih pogodb glede na to, kako majhen medijski trg imamo? Kot je ocenila Maja Sever, je kolektivna pogodba po posameznih hišah boljša kot nacionalna, saj rešuješ specifične težave. Vendar je za majhne trge najboljša kombinacija obojega – nacionalna pogodba, kjer so dogovorjene osnove in pogodbe po posameznih hišah. David Ayrton pa je opozoril predvsem na pomembnost vključevanja svobodnjakov v vsa kolektivna pogajanja, za njih je nevarno, če so izključeni.

Povzela: L. J. Š.

*****

Delavnice nastajajo v okviru projekta Opolnomočenje sindikata za pripravo nove kolektivne pogodbe, ki ga sofinancirata Evropsko združenje novinarjev (EFJ) in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) ob pomoči Evropske komisije.