Poslanica ob prazniku dela in dnevu svobode medijev

Ob prazniku dela in pred dnevom svobode medijev

Za novo delavsko gibanje!

Časi, v katerih slavimo letošnji delavski praznik in ko novinarji in drugi medijski delavci hkrati praznujemo tudi prihajajoči mednarodni dan svobode medijev, so težki. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) že nekaj mesecev opozarja, da je v Gazi najbolj smrtonosno obdobje po letu 1992, od kar zbirajo podatke. Od 7. oktobra je bilo ubitih najmanj 97 novinarjev in drugih medijskih delavcev, organizacija poroča tudi o ranjenih, priprtih in pogrešanih novinarjih, prav tako v odboru opozarjajo na grožnje, tudi na  družbenih omrežjih, in cenzuro. Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange  ostaja v priporu. Posebna poročevalka za svobodo izražanja pri Združenih narodov (ZN) Irene Khan je že pred časom poudarila, da zbiranje, poročanje in širjenje informacij, vključno z informacijami o nacionalni varnosti, ko gre za javni interes, predstavlja legitimno novinarsko delo, in ne bi smelo biti obravnavano kot zločin.

Pogoji za opravljanje novinarskega dela se slabšajo tudi doma. Ustanovitelj – država ignorira zakonsko obveznost po primernem financiranju edine javne RTV pri nas, Radiotelevizije Slovenija, s čimer se jo sili v nadaljnjo komercializacijo in racionalizacijo. Slovenska tiskovna agencija še naprej čaka na zakonski okvir, ki bo preprečil finančno izčrpavanje, kot smo mu bili priča pred tremi leti. V zasebnih medijih pa se vedno znova izkazuje, da zasebni interes nadvlada javnega. Novinarji in drugi medijski delavci opozarjajo na preobremenjenost in tudi na vse slabše materialne pogoje za opravljanje svojega dela. To nakazuje, da prekarizaciji niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, temveč tudi redno zaposleni.

Toda vendarle se v teh dneh spominjamo dogodkov v Chicagu, ko so delavci v začetku maja 1886 izborili več delavskih pravic, med njimi uzakonjen 8-urni delavnik. Dan svobode medijev, ki ga praznujemo dva dni pozneje, je generalna skupščina ZN razglasila leta 1993. In dneva danes nista vsak sebi. Spoštovanje pravic novinarjev in drugih delavcev v medijih, ki izhajajo iz dela, je neločljivo povezano s svobodo medijev. Te pa ni, če niso zagotovljene tudi druge svoboščine in temeljna – mir. Toda nič od tega ni dano, temveč vseskozi izbojevano.

Zgolj s parolami o nujnosti upoštevanja delovnopravne zakonodaje, delavskih pravic in boljšega življenja za vse se bo pomen prvega maja izpraznil. Dogodki v Chicagu leta 1886 niso imeli le ekonomskega, ampak tudi politični značaj. Vse številnejši razred vse bolj individualiziranih delavcev, tudi v medijih, bi moral začeti novo (internacionalno) delavsko gibanje, ki bi vse tiste v pisarnah in tovarnah združevalo v urejanju skupnega političnega, ekonomskega in kulturnega življenja. Sindikati, tudi novinarski, bi morali postati ključni prostor. In tudi prostor, iz katerega bo jasno in glasno slišati zahteve po miru.

Solidarnost in akcija, ne tekmovanje in molk! Živela praznik dela in svoboda medijev!

Sindikat novinarjev Slovenije