Prvi regijski posvet je za nami

Regijski posvet v Velenju

V Velenju je bil v organizaciji Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) v sklopu projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu« prvi regijski posvet ob zdravem zajtrku. Namen projekta, ki ga kot partnerji izvajajo Združenje delodajalcev Slovenije, šest regionalnih gospodarskih zbornic (med njimi tudi SŠGZ) in Sindikat novinarjev Slovenije, je doseči večjo ozaveščenost in informiranost slovenskih delodajalcev, zaposlenih in strokovne ter širše javnosti o pomenu promocije zdravja na delovnem mestu in koristih, ki jih le-ta prinaša. Dodatno bo kampanja pripomogla k širjenju primerov dobrih praks za obvladovanje zdravstvenega absentizma in povečanju aktivnosti na tem področju. Več o projektu na spletni strani www.zdravi-in-uspesni.si.

Priporočila inšpektorata

Na posvetu je inšpektor za delo Igor Ipavic predstavil priporočila Inšpektorata RS za delo za izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu. V splošnem inšpektorji na terenu ugotavljajo, da je večina večjih delodajalcev pristopila k načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu kmalu po uveljavitvi zakona o varnosti in zdravja pri delu, medtem ko številni manjši delodajalci pristopijo k načrtovanju in izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu šele, ko je pri njih opravljen inšpekcijski nadzor oziroma po izdaji ureditvene odločbe.

Načrtovanje promocije

Alenka Gajšek in Igor Hrast iz Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ljubljana sta predstavila ustrezen pristop k načrtovanju promocije zdravja na delovnem mestu, ki zajemo analizo stanja in oceno potreb zaposlenih kot predpogoj za uspešno promocijo zdravja na delovnem mestu. Izpostavila sta pomen kontinuiranega in dolgoročnega izvajanja ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu ter načrtovanje, ki temelji na ustrezno postavljenih ciljih. Opredelila sta pričakovane koristi analize stanja. Predstavila sta tudi nekatera podporna orodja in pripomočke pri načrtovanju promocije zdravja na delovnem mestu.

Neprijazna davčna politika

Kristina Barič Prelogar iz Združenja delodajalcev Slovenije je spregovorila o obdavčitvi ukrepov promocije zdravja na delovnem mestu. Poudarila je, da slovenska davčna zakonodaja ni prilagojena izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu. Čeprav so delodajalci obvezani izvajati ukrepe na področju promocije zdravja na delovnem mestu, slednji (razen tistih, ki po obstoječi zakonodaji ne predstavljajo bonitete) niso davčno priznani, zato bi bilo treba temu ustrezno spremeniti zakonodajo.

Primer iz prakse: Gorenje

Primer dobre prakse s področja promocije zdravja na delovnem mestu je predstavila mag. Vilma Fece iz Gorenja, kjer so si za cilj postavili znižanje števila delovnih nezgod za 20 odstotkov (v primerjavi z letom 2013) do leta 2018 v skupini DOM in povečanje motiviranosti zaposlenih za varno in zdravo delo. Za spremljanja stanja na tem področju so opredelili več merljivih kazalnikov kot so bolniški stalež, nezgode pri delu, invalidnost, fluktuacija, preiskave delovnega okolja in pregledi ter preizkusi delovne opreme.

Med številnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo, so ukrepi na delovnih mestih (ergonomsko urejanje delovnih mest, zdravstveni preventivni program za prijazno delovno okolje, merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, dva odmora s telovadbo v proizvodnih obratih, zdrava prehrana med delovnim časom, obveščanje in informiranje, …) in ukrepi za zdrav življenjski slog (društvo za šport in rekreacijo, planinsko društvo, projekt Mobilna ambulanta, predavanja in delavnice za obvladovanje stresa, za preprečevanje uživanja drog in drugih prepovedanih substanc, za zdrav način prehranjevanja, itd.).

Spremeniti davčno zakonodajo

Udeleženci posveta so bili v razpravi enotnega mnenja, da je treba v čim krajšem času doseči spremembo davčne zakonodaje, s katero bodo delodajalcem priznani stroški za izvajanje ukrepov na področju promocije zdravja na delovnem mestu. Udeleženci so v ta namen tako na Združenje delodajalcev Slovenije kot na Gospodarsko zbornico Slovenije naslovili pobudo, da si za omenjeno spremembo še naprej aktivno prizadevata.