Stran bomo dopolnjevali z vprašanji, ki jih prejmemo od naših članov, in odgovori, ki lahko prav pridejo tudi drugim.
Ali mora zaposleni v primeru daljše bolniške odsotnosti vrniti regres, če ne uspe koristiti 10 dni dopusta?
Pravica do regresa je vezana na delovno razmerje, sorazmerni del regresa se izplača le v primeru, če delavec pri delodajalcu ni bil zaposlen celo leto. Daljši bolniški stalež oz. izraba letnega dopusta ne vplivata na višino regresa, kar pomeni, da delavec prejme celoten regres.
Kaj se zgodi v primeru, da ne uspe koristiti obveznega dela dopusta? Se ta lahko prenese v naslednje leto?
Delavec mora izkoristiti obvezni del letnega dopusta, če dela in je prisoten na delu, in to načeloma v tekočem letu. Obvezni del mora porabiti v koledarskem letu, za preostanek dopusta pa se delavec in delodajalec lahko dogovorita, da ga delavec koristi do 30. junija naslednjega leta. V kolikor obveznega dela ali celotnega letnega dopusta delavec ne izkoristi v tekočem letu zaradi razlogov, na katere delavec ni imel vpliva (bolezen, poškodba, porodniški dopusta ali dopust za nego in varstvo otroka), potem ima pravico letni dopust koristiti do 31. 12. naslednjega leta.
V kolikor delodajalec delavcu ne omogoči izrabe letnega dopusta v tekočem letu, obveznega dela ali preostanka dopusta, pri čemer za preostanek dopusta z delavcem ne sklene dogovora o prenosu letnega dopusta do 30. junija naslednjega leta, mora delavcu plačati odškodnino za vsak dan neizrabljenega dopusta. Višina odškodnine se določi na podlagi bruto plače delavca.
Kako je pravno urejen odmor med delovnim časom?
Zakon o delovnih razmerjih v 154. členu pravi, da ima med dnevnim delom delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Dolžina odmora se v primeru neenakomerne razporeditve in začasne prerazporeditve delovnega časa določi sorazmerno dolžini dnevnega delovnega časa, čas odmora pa se všteva v delovni čas. Hkrati zakon v 217.a členu pravi, da se z globo od 1.500 do 4.000 eurov kaznuje delodajalec, če med drugim »delavcu ne zagotovi odmora med delovnim časom, počitka med zaporednima delovnima dnevoma in tedenskega počitka«.
Odmor med delovnim časom je urejen tudi na evropski ravni, in sicer ga določa Direktiva 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa (2003/88/ES), ki med drugim določa, da je treba delavcem zagotoviti »ustrezne odmore« ter da se podrobnosti, vključno s trajanjem in pogoji, pod katerimi je odmor dodeljen, določijo v kolektivnih pogodbah oziroma z nacionalno zakonodajo.
Več TUKAJ.
