Trideset let pozneje

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 6. marec 2020

Trideset let pozneje

Sindikat novinarjev Slovenije je bil ustanovljen 6. marca 1990 v Kopru. Dogodek je bil prelomen, saj je bila z ustanovitvijo prvega poklicnega sindikata v tedanjem slovenskem prostoru vsakemu novinarju ponujena možnost in prosta izbira, da poseže po organizirani solidarnosti in varovanju poklicnih in delavskih pravic v svoji sindikalni organizaciji. V tridesetih letih delovanja so se temeljito spremenile razmere in pogoji na trgu dela. Deregulacija v delovnopravni in davčni zakonodaji je v zadnjih dveh desetletjih razdrobila in razdelila tudi trg novinarskega dela na zaposlene z več pravne in socialne varnosti in drugorazredne pogodbenike, ki so uživali neprimerno manj varnosti. Poklicna tveganja v novinarskem delu je od sredine prejšnjega desetletja krepila tudi medijska zakonodaja, ki je, seveda v nasprotju z deklariranim javnim interesom po kakovostnem informiranju, zmanjševala vpliv mehanizmov avtonomije uredništev in poklica.

Odprta možnost organiziranega zagovorništva, zastopanja in predstavljanja poklicnih interesov preko svojih sindikalnih zaupnikov je tako danes večja dnevna nuja, kot je bila še ob nastanku novinarske sindikalne organizacije. Zato pa smo lahko hvaležni svojim poklicnim kolegicam in kolegom in ponosni nanje, da so artikulirali osnovne smernice in vrednote samostojne politike sindikalne profesionalne samoorganizacije, ki kljubujejo zobu časa. Tako imamo lastno politiko in program, samoregulacijo dolžnosti, ki nas zavezuje edino članicam in članom, tudi javnemu interesu, ne glede na to ali ono vladajočo politiko ali lastnika.

Ali strnjeno, za nas veljajo naslednja univerzalna načela, povzeta iz poklicnega kodeksa in Munchenske deklaracije. Novinar mora braniti svobodo informiranja, komentiranja in kritike. Svojega poklica ne sme zamešati s poklicem prodajalca oglasov ali propagandista. Novinar ima tudi pravico, da odpove poslušnost vsemu, kar bi bilo v nasprotju s splošno usmeritvijo in nalogami v njegovi delovni pogodbi. Poslušnost delodajalcu, državi ali oglaševalcu pa ima možnost odpovedati, če ima zagotovljeno materialno in socialno varnost.

Pretekle izkušnje nas učijo, da v visoko koncentriranem medijskem okolju obstaja prikrita možnost, da lastniki ob sodelovanju vladajoče politike lahko zelo globoko posežejo v avtonomijo poklica ali v vlogo, ki naj bi jo v interesu javnosti izvajali izdajatelji in uredništva v demokraciji. Finančno in politično neodvisna sindikalna samoorganizacija poklicnih novinarjev, v kateri dnevno delujejo solidarnostni mehanizmi varovanja materialnih in poklicnih standardov, je po številu članic in članov zastopana približno enako kot pred tridesetimi leti.

V krovni sindikat združeni sindikati izdajateljev RTV Slovenija, Dnevnika, Dela, Večera, STA, Primorskih novic in Salomona predstavljajo okoli šest desetin v teh družbah zaposlenih novinarjev in blizu štiri desetine v Sloveniji zaposlenih novinarjev.

V zadnjem desetletju sindikat lahko med dosežke šteje zlasti pravno pomoč in financiranje številnih postopkov, v katerih smo obvarovali pravice zaposlenih, v več primerih odpuščenih novinarjev. S sistematičnim financiranjem postopkov za zaposlitev pogodbenih novinarjev smo pripomogli k oblikovanju pozitivne sodne prakse na področju prikritih zaposlitev. Samostojnim in svobodnim novinarjem smo pomagali k samoorganizaciji in vključitvi v sindikat, v socialnem dialogu zlasti na RTV Slovenija in tudi v zasebnem sektorju smo se dogovorili za odpravo nepravilnosti in njihovo zaposlitev. V pogajanjih v okviru javnega sektorja smo z delodajalcem RTV Slovenija znatno izboljšali plačni položaj zaposlenih novinarjev.

Organizirano članstvo ima skratka moč in možnost, da se solidarnostno bori za pravice tistih, ki jih zaradi razdrobljenosti ne morejo uveljaviti, kot je blizu 30 odstotkov prekarnih delavcev v poklicu, katerih število se je potrojilo po letu 2000.

Ne nazadnje za svojevrstni sindikalni dosežek lahko štejemo tudi, da smo veljavnost nacionalne Kolektivne pogodbe za poklicne novinarje s pravnimi sredstvi podaljšali na celih 18 let, kar pomeni, da je eden avtonomnih delovno pravnih predpisov z najdaljšim stažem veljavnosti. Kolektivni spor o veljavnosti je trajal od leta 2013 do leta 2017, ko je v tožbi enega podpisnikov nacionalne pogodbe na delodajalski strani, Medijske zbornice, sodišče odločilo, da je poklicna kolektivna pogodba, podpisana decembra 1991, veljala do maja leta 2009. Od decembra 2018 je veljavnost odpovedi kolektivne pogodbe v ustavni presoji.

Sindikalna organiziranost in solidarnost bosta ključni tudi, da si izborimo novo nacionalno kolektivno pogodbo v razmerah, ko na delodajalski strani nimamo reprezentativnega sogovornika na ravni države in zato ni niti dialoga. Kolektivna pogodba za poklicne novinarje je veljavna še za novinarje na RTV Slovenija, medtem ko smo kolektivne pravice morali z družbami, ki so izstopile iz Medijske zbornice, urediti na podjetniški ravni. Vendar kot podpisnik dediščine sindikalnih programskih izhodišč ostajamo zavezani nacionalni kolektivni pogodbi. Zato tudi ob tej priložnosti izdajatelje pozivamo naj zberejo moči in sedejo skupaj za pogajalsko mizo o novi kolektivni pogodbi, ker je samoregulacija tudi v njihovem interesu.

Izvršni odbor Sindikata novinarjev Slovenije