Tudi v Kopru o ohranjanju in krepitvi zdravja zaposlenih

Strokovni regijski posvet ob zdravem zajtrku v organizaciji Primorske gospodarske zbornice, 17. marca 2016 v Kopru, je bil tretji v nizu sedmih strokovnih regijskih posvetov, ki bodo med februarjem in junijem 2016 v sedmih slovenskih regijah. Posveti potekajo v okviru projekta »Vseslovenska kampanja za ozaveščanje delodajalcev za ohranjanje in krepitev zdravja zaposlenih na delovnem mestu«, katere častna pokroviteljica je dr. Anja Kovač Mrak, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Glavni namen posvetov je informirati in ozavestiti delodajalce, zaposlene ter strokovno in drugo zainteresirano javnost o promociji zdravja na delovnem mestu ter koristih, ki jih le-ta prinaša. Namen posvetov je tudi odpiranje prostora za širšo razpravo o promociji zdravja na delovnem mestu v slovenskem prostoru, medsebojno podporo delodajalcev pri njenem načrtovanju ter za širjenje primerov dobrih praks promocije zdravja na delovnem mestu.

Ivan Majcen, predsednik Primorske gospodarske zbornice (PGZ) je izrazil zadovoljstvo, da se vse več pozornosti in predvsem aktivnosti usmerja v programe varstva pri delu in varovanja zdravja, kar je pokazala tudi udeležba največjih zaposlovalcev v regiji na strokovnem posvetu. Poudaril je, da so zdravi in zadovoljni zaposleni ključni element pri vzpostavljanju poslovne odličnosti podjetij.

Povedal je, da je PGZ je na tem področju aktivna tudi v sklopu projekta »Kampanja«, preko informiranja in promocije zdravja na delovnem mestu v Obalno-Kraškem regijskem prostoru in posebej izpostavil pomen sodelovanja, izmenjave informacij ter ostalih aktivnosti tudi na nivoju regije. Zbornica bo nadaljevala z aktivnostmi na tem področju, sočasno pa poziva in vabi delodajalce k skupnemu sodelovanju.

Mag. Mladen Markota, dr. med, Inšpektorat RS za delo je izpostavil, da se delovanje inšpektorata RS za delo navezuje na vse značilnosti dela: na pravni odnos med delodajalcem in delavcem in na široko področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Edega od pomembnejših premikov v ciljih in vsebini dela je povzročila preusmeritev pozornosti delodajalcev in delavcev s klasičnih dejavnikov tveganja na novo področje – to je področje promocije zdravja na delovnem mestu. Za njeno izvajanje je odgovoren delodajalec in presega zakonske zahteve. Pomemben vidik njenega uspešnega izvajanja je stalna in iskrena zavezanost vseh strani temu vprašanju. Temelji na enostavnih in prostovoljnih ukrepih, ki jih izvajata obe strani, delodajalec in delavec.

Igor Hrast, direktor Izobraževalno raziskovalnega inštituta Ljubljana, je poudaril, da kljub dokazanim številnim koristim promocije zdravja na delovnem mestu tako za zaposlene kot za delodajalce, ki smo jih slišali na današnjem posvetu ter tudi zakonski obvezanosti delodajalcev k načrtovanju, izvajanju in vrednotenju promocije zdravja na delovnem mestu, zelo majhno število slovenskih delodajalcev, zlasti v mikro, majhnih in srednje velikih podjetjih, promocijo zdravja na delovnem mestu dejansko načrtuje, izvaja in vrednoti. Glavni razlogi za to so predvsem pomanjkanje praktičnih znanj, konkretnih pripomočkov in podpore.

Da bi promocija zdravja na delovnem mestu lahko bila pravilno in ustrezno umeščena v poslovni model vsake organizacije in da bi podjetja lahko dobila njene merljive rezultate, je potrebna podpora vodstva ter stalno ozaveščanje in informiranje o pomenu, namenu in ciljih promocije zdravja na delovnem mestu, kar je tudi osrednji namen projekta Kampanja.

Emil Ugrin iz Intereurope, ki je v podjetju zadolžen za področje varnosti in zdravja pri delu, je predstavil primer dobre prakse in poudaril, da delavec, ki ni zdrav, slabo telesno in miselno deluje, je nezbran pri delu in nemotiviran, kar se lahko pokaže v upadu storilnosti, slabši kvaliteti dela, prav tako pa se poveča možnost za nesreče pri delu.

Programi promocije zdravja na delovnem mestu zaposlene spodbujajo, da prevzamejo odgovornost za lastno zdravje in ga s pomočjo različnih aktivnosti v okviru programov promocije zdravja na delovnem mestu in v zasebnem okolju tudi izboljšajo. S celostno zasnovanimi programi zaposlene spodbujajo k telesni dejavnosti, zdravemu prehranjevanju, boljšemu obvladovanju stresa ter ozaveščajo o pomembnosti zdravih odločitev in izbir.

Emil Ugrin je posredoval tudi podatek, da so raziskave (Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2010) pokazale, da vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, prinaša donos v višini od 2,5 do 4,8 evra zaradi manjših stroškov izostajanja od dela. In poudaril, da v Intereuropi verjamejo, da je vsakdo sam odgovoren za svoje optimalno zdravje, kot delodajalci pa skrbijo za to, da je delovno okolje zdravo ter spodbudno za vsakogar, ki je voljan in sposoben izvesti spremembe za svoje boljše zdravje.