V sindikatu podpiramo spremembe za večjo finančno neodvisnost RTV Slovenija

Dolgoletni sodelavci Radiotelevizije Slovenija Zoran Medved, Boris Bergant, Marjan Kralj in Marjan Lah so pripravili predlog novega zakona o RTV Slovenija. Med drugim predlagajo nov model upravljanja in nadzora nad programskim delovanjem in poslovanjem RTVS, nov način plačila RTV-prispevka in omejitev oglaševanja.

Po obstoječi  zakonodaji ustanovitelj javni RTV jamči institucionalno, finančno in uredniško neodvisnost, v praksi pa jo je v obstoječi ureditvi nemogoče izvajati. V Sindikatu novinarjev Slovenije bomo sodelovali v javni razpravi (o tem predlogu), pri tem se zavzemamo za spremembo financiranja, po kateri bi bila obremenjenost z RTV-prispevkom dohodkovno bolj pravična in skladna z dohodkovno sposobnostjo plačnikov.

Sedanje vodstvo RTV Slovenija problem financiranja rešuje predvsem z zmanjševanjem števila zaposlenih. Začeli so izvajanje programa presežnih delavcev, ki je po pravni oceni sindikata zakonsko sporen, ob tem ni resnega načrta o tem, kdo bo delo opravljal, ko bi število zaposlenih zmanjšali še za dodatnih 200. V  sindikatu nasprotujemo takšnim eksperimentom in pričakujemo, da bo ustanovitelj pravočasno posegel, kot je dolžan, če naj RTV izpolnjuje svoje zakonske obveznosti do javnosti. Pri tem opozarjamo, da se je pri enakih obveznostih javne službe med letoma 2015 in 2021 število delavcev že zmanjšalo za 240. V obdobju od 2012, ko je bil RTV-prispevek nazadnje spremenjen, so prihodki javnega zavoda upadli z 0,36 % bruto domačega proizvoda na 0,27 % v letu 2020. Finančno stiskanje vlad je vodilo v sedanje stanje, kar kaže na to, da je RTV finančno neodvisna zgolj na področju racionalizacij stroškov, kar seveda vpliva tudi na njeno programsko ponudbo in kadrovske zmogljivosti. V sindikatu zato podpiramo spremembe, ki bi vodile do večje finančne neodvisnosti.

V nadaljevanju objavljamo sporočilo za javnost predlagateljev novega Zakona o RTV Slovenija:

Minilo je enajst let od zadnjega referenduma o Zakonu o RTV Slovenija, ki naj bi nadomestil sedaj veljavni zakon in izboljšal ureditev delovanja javne radiotelevizije v naši državi. Ni dvoma, da je po šestnajstih letih, in zdaj vstopamo v sedemnajsto leto od zadnje spremembe zakona, veljavna ureditev zastarela, s tehnološkim napredkom, z razvojem sodobnih medijev in medijskih platform ter v pogojih konvergence medijev pa so preseženi tudi sedanja organiziranost javne radiotelevizije in model njenega upravljanja.

Menimo, da je v večinskem delu javnosti dozorelo soglasje o nujnih spremembah medijske zakonodaje, in da je potrebno predlagati spremembe, ki so v interesu državljanov kot uporabnikov javnih medijev. Po našem mnenju ni dopustno, da se o vsebini, ki zadeva temelje demokracije v naši družbi in uresničevanje z ustavo in zakoni varovanih človekovih pravic in političnih svoboščin slehernega posameznika, odloča le na podlagi “argumentov” moči vsakokratne vladajoče večine, ne glede na njen ideološki predznak, ter v zaprtih krogih interesnih skupin in lobijev, ki se vsiljujejo kot posredniki med državljani in demokratično izvoljenimi predstavništvi, ki jim državljani na volitvah zaupamo upravljanje države.

Še zlasti škodljivo se kaže vztrajanje pri domnevno reprezentativni sestavi organov upravljanja in nadzora javne radiotelevizije ter pri navidezno korporativnem modelu upravljanja, čeprav RTV Slovenija ni niti korporacija, niti javno podjetje, in sploh nima statusne oblike, ki bi upravičevala sedanji način upravljanja. V tem je posebnost med vsemi javnimi zavodi na področju kulture v Republiki Sloveniji. Tudi za statusno obliko javnega zavoda lahko ugotovimo, da je bila v primeru RTV Slovenija zlorabljena za nedopustno podržavljanje te ustanove, za podržavljanje njenega premoženja, za nastavljanje številnih birokratskih ovir njenemu delovanju, za uvedbo medijski dejavnosti neprimernega plačnega sistema, ki je v celoti razvrednotil ustvarjalnost, prizadevnost in kakovost dela številnih poklicev in strok, onemogočil primerno in pošteno nagrajevanje zaposlenih in poslabšal pogoje njihovega dela.

Vztrajanje na preseženih in zastarelih modelih delovanja onemogoča nujne spremembe organiziranosti in delovanja RTV Slovenija, nezadostno financiranje onemogoča nujno programsko prenovo v nekaterih njenih delih, prenovo delovnih procesov in učinkovito ter racionalno razpolaganje s finančnimi viri in premoženjem. Prav tako je nedopustno, da se zaradi napačne razlage potrebe po boljšem poslovanju javna radiotelevizija, zlasti pa njen televizijski del, vse bolj legitimira s strategijami komercializacije in trivializacije programskih vsebin, ki so v nasprotju z javnim interesom in naravo javne službe, ki jo na področju medijev izvaja RTV Slovenija. Sedanja ureditev upoštevnega trga televizijskega oglaševanja, če navedemo le enega od primerov, je, namreč v celoti prilagojena interesom zasebnih komercialnih televizij, s katerimi javna televizija pod temi pogoji ne more, in zaradi svojih jasno opredeljenih nalog iz javne službe, niti ne sme tekmovati.

Kot skupina sedanjih in nekdanjih zaposlenih na RTV Slovenija smo se zato odločili, da pripravimo nov predlog Zakona o RTV Slovenija, in ga zdaj splošni javnosti, medijskim in pravnim strokovnjakom, državljanom in organizacijam civilne družbe ponujamo v javno razpravo. S tem še posebej naslavljamo naše kolegice in kolege na Oddelku za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, na Inštitutu za medijske komunikacije FERI Univerze v Mariboru, na Oddelku za medijske študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, naše kolegice in kolege na RTV Slovenija in v vseh drugih medijih v Republiki Sloveniji, Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, univerze, Pravno mrežo za varstvo demokracije, vse druge ustanove in organizacije civilne družbe, in jih vabimo, da nas podprejo, da nam z objavo besedila zakona na svojih spletnih straneh in na druge načine pomagajo, da bo javnost o obstoju tega predloga in njegovi vsebini čim bolj obveščena, in da bo besedilo zakona čim bolj dostopno vsem državljanom in zainteresiranim javnostim. Zlasti vas vabimo, da v javni razpravi o novem zakonu s kritičnim branjem ter predlogi prispevate k njegovemu izboljšanju.

Predlagatelji: Zoran Medved, Boris Bergant, Marjan Kralj, Marjan Lah

Predlog Zakona o RTV Slovenija najdete TUKAJ, obrazložitev pa TUKAJ.