Zaveze iz stavkovnega sporazuma je treba izpolniti!

Vladna stran, ki jo zastopa minister za javno upravo Boštjan Koritnik, je na včerajšnji seji pogajalske komisije, v okviru katere se s sindikati pogajajo o politiki plač v javnem sektorju, dala zavezo, da bo do prihodnje seje komisije konec avgusta ali v začetku septembra pripravila stališče vlade do vprašanja financiranja Radiotelevizije Slovenija v skladu s Stavkovnim sporazumom iz leta 2018. V Sindikatu novinarjev Slovenije smo s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja predlagali čimprejšnje oblikovanje posebne delovne skupine, a vladna stran na to ni pristala.

Po dobrih dveh letih in pol, od kar so nekdanji minister za javno upravo Rudi Medved in sindikati, vključeni v Koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja podpisali Sporazum o razreševanju stavkovnih zahtev, vlada še vedno ni izpolnila svojih zavez do javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija in zagotovila sredstev za višje stroške dela, ki izhajajo iz sporazuma. Po ocenah zavoda gre za več kot deset milijonov evrov terjatev. »Problem RTV po sprostitvi omejitev ZUJF so premajhni prihodki za izvedbo tega obsega programov. […] RTV Slovenija je imela leta 2012 na voljo za delovanje sredstva v višini 0,363 odstotka BDP (prihodki so znašali 131 milijonov evrov), leta 2019 pa le še 0,252 odstotka (skupni prihodki 122 milijonov),« je v uvodu k Finančnemu poročilu javnega zavoda za leto 2021 zapisal zdaj nekdanji generalni direktor Igor Kadunc.

Na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija – nasprotno od aktualnega ministra za javno upravo Boštjana Koritnika – menijo, da vlada zavez iz stavkovnega sporazuma ni dolžna spoštovati, saj ni podpisnica kolektivnih pogodb, ki jih v javnem zavodu sklepajo generalni direktor in reprezentativni sindikati. To je predstavnik ministrstva ponovil tudi na včerajšnji seji pogajalske komisije. Toda v Sindikatu novinarjev Slovenije poudarjamo, da mora v skladu z zakonom o RTV Slovenija vlada zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe, ustanovitelj in vodilni organi RTV Slovenija so dolžni zagotoviti zadostna sredstva, za kar so tudi odškodninsko odgovorni.

Kako pa je s finančno avtonomijo RTV Slovenija, povezano s  financiranjem javne službe iz prispevka in drugih virov? Z zakonom je povsem jasno omejena in se nanaša na avtonomijo razporejanja  danih virov, ne pa tudi na njihovo morebitno povečanje v skladu s potrebami uzakonjene programske ponudbe. To je v polni pristojnosti vlade oziroma državnega zbora. Za odločanje o višini virov sredstev je torej pristojna vlada, ne RTV Slovenija, ki je avtonomna le v okviru danih virov iz prispevka.

V skladu z zakonom o RTV Slovenija ta pridobiva sredstva za izvajanje svojih (z zakonom določenih) dejavnosti iz plačil prispevka za programe RTV Slovenija, ki ostaja nespremenjen od leta 2012 in se ne usklajuje z inflacijo, in iz sredstev državnega proračuna, ki so majhna glede na obseg dejavnosti. Lani, denimo, so znašala približno 4,2 milijona, od katerih je bila več kot polovica na račun »covid-dodatkov«. Za manjšinske programe je država lani, denimo, namenila približno 1,8 milijona evrov, medtem ko so stroški produkcije na leto okoli 11 milijonov evrov. Preostanek v javnem zavodu tako financirajo iz RTV-prispevka ali iz tržne dejavnosti. Toda dejavnosti, ki bi se po zakonu morale financirati iz državnega proračuna, se ne bi smele financirati iz prispevka državljank in državljanov. Na področju arhiviranja, kar javni zavod na leto stane približno 2 milijona evrov, iz proračuna ne dobijo nič. Sami so tudi financirali nabavo opreme za arhiviranje, kar v drugih državah sofinancirajo, na Hrvaškem je z zakonom prepovedano financirati dejavnost arhiviranja iz prispevka.

V Sindikatu novinarjev Slovenije vztrajamo, da ima v zvezi z izpolnjevanjem zavez iz sporazuma vlada v okviru obstoječega sistema financiranja v rokah škarje in platno. Ne nazadnje bi moral biti poslovni in ekonomski položaj znan tako parlamentu kot vladi, saj imata številne svoje predstavnike tako v nadzornem kot programskem svetu RTV Slovenija. Vlado zato pozivamo, da izpolni svoje zaveze iz sporazuma, od generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha pa pričakujemo, da bo nadzorni in programski svet seznanil z zaostalimi in prihodnjimi obveznostmi vlade iz sporazuma, od vseh skupaj pa, da začnejo iskati rešitve, kako bodo te tudi plačane.

Celoten dopis, ki smo ga v Sindikatu novinarjev Slovenije naslovili na pristojne, objavljamo TUKAJ.