Tudi v novem predlogu zakona sistemsko financiranje RTV Slovenija ni primerno urejeno
Pol leta po tistem, ko je ministrstvo za kulturo v javno obravnavo poslalo novelo zakona o RTV Slovenija, je ta šele v teh dneh pred poslanci državnega zbora. V Koordinaciji novinarskih sindikatov RTV Slovenija in Sindikatu novinarjev Slovenije smo podali pripombe, a ugotavljamo, da niso bile upoštevane. Še več, aktualni predlog celo poslabšuje položaj osrednje medijske in kulturne institucije, saj je iz njega izpadlo sistemsko usklajevanje RTV-prispevka z inflacijo.
Predlog novele zakona o RTV Slovenija sicer po desetletjih politične pasivnosti naslavlja pomanjkljivo in nezadostno financiranje javne RTV Slovenija. Ustanovitelj je prepoznal, da je zagotavljanje pravic ustavnih manjšin – romske, italijanske in madžarske – in financiranje njihovih programov njegova dolžnost oziroma dolžnost države. Podpiramo spremembe zakona v delu, ki kot javno službo opredeljujejo tudi glasbeno produkcijo oziroma simfonični orkester, Big Band ter mladinski in otroški pevski zbor. V novinarskih sindikatih menimo, da gredo predlagane spremembe v pravo smer, toda kljub temu ne zagotavljajo dolgoročne finančne stabilnosti in avtonomije javnega zavoda.
Čeprav je vlada v lanskem letu zagotovila zakonsko določen minimalni popravek oz. 10-odstotno zvišanje višine RTV-prispevka, to na dolgi rok ne omogoča stabilnega, predvsem pa zadostnega financiranja javne službe javne radiotelevizije, zato je sistemsko usklajevanje RTV-prispevka z inflacijo nujno. Hkrati v novinarskih sindikatih že ves čas opozarjamo, da mora ustanovitelj iz državnega proračuna zagotoviti sredstva za spremembe pri stroških dela javnih uslužbencev na radioteleviziji. Tudi ob zadnji plačni reformi v javnem sektorju smo – kot tudi vse od sklenjenega stavkovnega sporazuma iz leta 2018 – opozarjali, naj se vlada oz. ustanovitelj RTV Slovenija drži dogovorov s sindikati in zagotovi sredstva za višje stroške dela v javnemu zavodu, ki izvirajo iz teh sklenjenih dogovorov, a se doslej ni zgodilo nič. Zato znova predlagamo, da se v zakon o RTVS zapiše, da se ti financirajo iz državnega proračuna.
Opozarjamo tudi, da predlog zakona, ki je pred poslanci, javni zavod glede upravljanja in nadzora vrača v čas pred uveljavitvijo zadnje novele zakona o RTVS. Finančni odbor, ki po trenutno veljavni ureditvi daje predhodno mnenje k finančnim dokumentom, s predlagano spremembo postaja eden (naj)pomembnejših organov, ki daje soglasje k osrednjim dokumentom (usmeritvam) javnega zavoda, tudi ključnemu programskemu, tj. Programsko-produkcijskem načrtu RTVS (PPN). Sprememba pristojnosti odbora, ki s tem pridobiva ključna programska pooblastila (s čimer se odpira vrata političnim vplivom), gre tako v smeri vrnitve v stanje pred zadnjo dopolnitvijo ZRTVS iz leta 2022. Da se tja ne želimo več vrniti, so jasno izrazili udeleženci na takratnem referendumu.
Pri spremembi glede upravljanja in nadzora (soglasje Finančnega odbora pri sprejemu programsko-produkcijskega načrta RTVS) opozarjamo tudi, da je takšna ureditev v nasprotju z 2. členom zakona o radioteleviziji (ZRTVS-1). Primerno financiranje namreč ne bi smelo pomeniti, da se vsebina programa prilagaja višini sredstev, ki jih je ustanovitelj pripravljen zagotoviti, ampak obratno. Vsebina programa oz. vsebina PPN, ki je neposredno povezana z uredniško in institucionalno avtonomijo, je ključni dokument delovanja javnega zavoda in ta mora biti v izključni pristojnosti Sveta RTVS. Z drugačno dikcijo in s soglasjem, ki ga Finančni odbor poda na PPN, pa se dikcija 2. člena ZRTVS-1 spremeni v načelo »kolikor denarja, toliko muzike«.
Predlog zakona, ki je v državnem zboru, sicer naslavlja posamezna vprašanja zakonodajnega okvirja za delovanje osrednje medijske in kulturne institucije v državi, in to je hkrati že drugi popravek zakona v razmeroma kratkem času, medtem ko (še naprej) umanjka celovit premislek o delovanju, vlogi in razvoju RTV Slovenija.
Koordinacija novinarskih sindikatov RTV Slovenija
Sindikat novinarjev Slovenije
Predlogi sprememb zakona novinarskih sindikatov, poslani v DZ.
