Soočenje o RTV-prispevku razkrilo resnične namene vladne koalicije – IZJAVA ZA JAVNOST

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 9. oktober 2026

Soočenje o RTV-prispevku razkrilo resnične namene vladne koalicije

V sinočnjem referendumskem soočenju o RTV-prispevku na TV Slovenija je vladna koalicija razkrila svoje dejanske namene: politično podreditev javne RTV in njen razkroj. Na to novinarske organizacije in strokovnjaki opozarjamo že od konca avgusta, ko je Ministrstvo za kulturo po tiho in sredi dopustov v javno razpravo vložilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o RTV Slovenija. Isti predlog zakona je Ministrstvo za kulturo v sredo, štiri dni pred referendumskim odločanjem o RTV-prispevku, vložilo v vladno proceduro.

Predlog predvsem spreminja model upravljanja in nadzora, pri čemer šest od sedmih članov nadzornega sveta imenuje vlada. Nadzorni svet ne prevzema le nadzora nad poslovanjem, temveč pridobiva tudi pristojnost za sprejem statuta RTV Slovenija, finančnega načrta in letnega poročila, odločanje o uporabi presežka prihodkov, določanje načina plačevanja RTV-prispevka ter imenovanje in razreševanje generalnega direktorja. Novela zakona hkrati financiranje manjšinskih programov in glasbene produkcije podreja proračunski razpoložljivosti in volji vladajoče večine, trenutnemu vodstvu pa bi mandati prenehali ob uveljavitvi zakona.

Predsednica Odbora za kulturo DZ in poslanka SDS Alenka Jeraj je na vprašanje voditeljice na sinočnjem referendumskem soočenju na TV Slovenija, ali bi s predlagano novelo zakona javna RTV postala državna RTV odgovorila: »Ne, vpliv vlade je samo v tistem delu, ki nadzoruje finančno. Se predlaga, da se vrne nazaj direktor, ki je odgovorna oseba.« Ob tem je dodala, češ da ne ve, kakšno besedilo je v vladni proceduri. Andrej Černigoj iz Nove Slovenije – Krščanski demokrati pa je dodal: »Danes govorimo o financiranju, kaj bo, ko bo, se bomo pogovarjali po referendumu«.

Te izjave kažejo, da namerava vladajoča koalicija javno radiotelevizijo podrediti ne le finančno, ampak tudi upravljavsko.

Prav v povezavi med predlagano novelo zakona in referendumskim vprašanjem se kaže celota načrtovanih sprememb. Uvedba financiranja iz proračuna brez kakršnih koli varovalk, kot jih poznajo druge članice Evropske unije, bi omogočila vladi popoln finančni diktat ter nadzor tudi nad vsebinami in programi RTV Slovenija. To je v popolnem nasprotju z Evropskim aktom o svobodi medijev in njegovim 5. členom. Poseganje v delo javne RTV in v to, kaj bo sploh še lahko ustvarjala, pa kažejo tudi izjave državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo Uršule Menih Dokl v nedavni oddaji Studio ob 17-ih, kjer je dala vedeti, da nameravajo spremeniti tudi obseg javne službe. Vse to potrjuje, da želi vladajoča koalicija javno RTV nadzirati tako finančno kot vsebinsko.

Predlagana novela zakona o RTV Slovenija, ki je zdaj v vladni proceduri, je identična besedilu, ki je bilo pred tem v javni obravnavi, pri čem niso bile upoštevane pripombe stroke ter novinarskih organizacij. Novela je tudi v nasprotju z Evropskim aktom o svobodi medijev, tj. uredbo, ki je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Ta od držav zahteva transparentno, ustrezno, predvidljivo in stabilno financiranje, s čimer mora biti zagotovljena institucionalna in uredniška neodvisnost javnega medija, takojšnje prenehanje mandatov vodstvu – Svetu RTVS, Upravi in Finančnemu odboru – pa je dovoljeno le v izjemnih primerih.

Vprašanje predčasnega končanja mandatov organov vodenja in upravljanja na javni radioteleviziji, kar se je zgodilo z novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija iz leta 2022, je tehtalo tudi ustavno sodišče. Pri tem je institucionalno in programsko avtonomijo RTV Slovenija povezalo s svobodo izražanja iz prvega odstavka 39. člena ustave ter depolitizacijo oziroma neodvisnost javne radiotelevizije od vplivov politike obravnavalo kot ustavno pomemben cilj.

Zato novela zakona, ki je zdaj v vladni proceduri, javno radiotelevizijo vrača v čas pred letom 2022 in po naši oceni še krepi politizacijo radiotelevizije.

Vlada ima že zdaj dva predstavnika v finančnem odboru, ki nadzoruje poslovanje RTV Slovenija in s svojimi ugotovitvami pri odločitvah podpira osrednji organ upravljanja, Svet RTV Slovenija. Zakaj torej vladajoča koalicija želi še večji nadzor nad javno radiotelevizijo?

Kot je bilo mogoče razumeti izjave predstavnic in predstavnikov vladajoče koalicije na sinočnjem soočenju, si želijo spremeniti in podrediti Informativni program Televizije Slovenija. Tako so razkrili svoje namene prevzema programske in uredniške vloge na javni RTV. To bi dosegli tako, da nadzorni svet z vladnimi predstavniki imenuje generalnega direktorja, ki bo udejanjil ta politični prevzem.

Pred štirimi leti so državljanke in državljani na referendumu jasno povedali, da želijo politiko stran od upravljanja javne RTV. Z novim predlogom zakona o RTV pa so njegovi pripravljavci to referendumsko odločitev povsem izničili.

Sindikat novinarjev Slovenije
Društvo novinarjev Slovenije
mag. Brankica Petković, Mirovni inštitut
dr. Barbara Rajgelj, Fakulteta za družbene vede
dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede
dr. Igor Vobič, Fakulteta za družbene vede
dr. Sandra Bašić Hrvatin, Fakulteta za humanistične študije