Državni zbor zapira vrata sindikatom pri obravnavi ključnih proračunskih rezov

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) protestira proti odločitvi vodstva Odbora Državnega zbora za finance, ki je sindikalnim predstavnikom uradno zavrnilo udeležbo na današnji 8. nujni seji odbora. Takšna odločitev pomeni nesprejemljivo izključevanje predstavnikov zaposlenih iz razprave o zadevah, ki neposredno zadevajo njihove pravice in položaj ter vplivajo na izvajanje javnih storitev, in vzbuja resen dvom o pripravljenosti parlamentarnega odbora na odprt in vključujoč dialog. Na tej seji poslanci obravnavajo Predlog proračuna RS za leto 2028, med gradivi pa najdemo tudi proračunski memorandum 2027/28 in kadrovske načrte 2027/28 – dokumente, ki so bistveni za finančno načrtovanje, naše sodelovanje pa je pomembno zaradi napovedanih posegov v javni sektor.

Od državnega zbora in njegovih delovnih teles pričakujemo, da sindikatov ne obravnavajo kot motečega dejavnika pri delu, temveč kot legitimne predstavnike zaposlenih, katerih glas mora biti slišan tudi takrat, ko je razprava zahtevna in časovno omejena. Demokratična obravnava državnega proračuna tudi ne sme biti omejena zgolj na institucije, ki dokumente pripravljajo, temveč mora omogočati, da se slišijo stališča tistih, ki bodo posledice sprejetih odločitev občutili v praksi.

Vodstvo odbora je prošnjo KSJS za vabilo na sejo zavrnilo s sklicevanjem na “parlamentarno prakso” ter domnevne “časovne in prostorske dejavnike”, ki naj bi zaradi širjenja kroga vabljenih onemogočili učinkovito obravnavo. Predlagajo, naj sindikati sejo zgolj pasivno spremljamo preko neposrednega prenosa, kar pomeni popolno degradacijo vloge socialnih partnerjev. Državni zbor s tem zapira vrata pred tistimi, ki zastopajo interese zaposlenih, in nam zavestno onemogoča, da bi na seji odbora predstavili svoja stališča, argumente in opozorila glede načrtovanih posegov v javni sektor.

Sistematično izključevanje in zaton socialnega dialoga

Ta izločitev iz parlamentarne razprave ni osamljen incident, temveč odraža širši odnos trenutne oblasti do socialnega dialoga. Ekonomsko-socialni svet (ESS) je namreč proračunske dokumente za leti 2027 in 2028 obravnaval šele po tem, ko jih je vlada že zdavnaj uskladila, potrdila in sprejela. Takšen pristop postavlja sindikate pred izvršeno dejstvo in spreminja socialni dialog v prazen formalizem ter postransko administrativno proceduro. Na vse to smo vlado opozarjali pred dobrim mesecem dni, ko se je na podoben način odvilo sprejemanje rebalansa proračuna 2026.

Pogajalska komisija se v celotnem mandatu vlade sploh še ni sestala

Vrhunec ignorance pa predstavlja dejstvo, da reprezentativni sindikati javnega sektorja še vedno nimamo niti sklica uvodne seje pogajalske komisije med vlado in sindikati, ki se od samega začetka mandata te vlade sploh še nikoli ni sestala. Vlada RS s takšnim delovanjem jasno dokazuje, da načrtno zavrača konstruktiven dialog in usklajevanje o ključnih družbenih vprašanjih z zaposlenimi v javnem sektorju.

V KSJS opozarjamo, da javne finance in usoda javnega sektorja ne morejo biti predmet enostranskih vladnih dekretov in zaprtih parlamentarnih sej. Odločno zahtevamo, da vlada nemudoma skliče pogajalsko komisijo in da se sindikatom omogoči enakopravno sodelovanje pri oblikovanju politik, ki neposredno vplivajo na zagotavljanje javnih storitev za vse in na delo in življenje več kot 190.000 zaposlenih v javnem sektorju.

Hkrati sporočamo, da bomo prošnjo za sodelovanje na seji odbora DZ za finance poslali tudi pred sejo odbora, ko bo ta obravnaval spremembe proračuna za leto 2027 in predlog Zakona o izvrševanju proračunov 2027/2028. Iz teh dokumentov je jasno razvidno krčenje sredstev pri plačah v javnem sektorju (kljub zakonsko določenim tranšam za povišanja v letu 2027), pri sredstvih za zdravstveno blagajno ter pri transferjih gospodinjstvom in posameznikom. Prav tako vlada ni upoštevala našega predloga za zvišanje neto plač za vse, temveč predlaga zgolj najnižjo možno uskladitev dohodninskih razredov in olajšav.

Proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028 so posebej pomembni tudi zato, ker ne vsebujejo 1 milijarde in 200 milijonov finančnih posledic – dodatnega primanjkljaja, ki ga prinaša morebitna uveljavitev interventnega zakona (ZIURS). Nesprejemljivo je, da niti predlagatelji niti Vlada RS ljudem v Sloveniji ne povedo, v katere pravice bodo posegli in ljudem znižali dohodke za to, da bodo bistveno povišali plače zgolj tistim, ki zaslužijo več kot 7500 evrov mesečno.

V KSJS zato poslanke in poslance pozivamo, da nam omogočijo sodelovanje na sejah delovnih teles Državnega zbora RS. Preprečevanje izražanja sindikalnih stališč v hramu demokracije pomeni resen preizkus za pravno in socialno državo.