Kadrovski rezi ogrožajo javne storitve – vlada jih pripravlja brez dialoga z zaposlenimi

Predsednik vlade je javno razglasil, da je v Sloveniji 50.000 javnih uslužbenk in uslužbencev »preveč« ter celo zatrjeval, da je ogroženo izplačevanje plač v skladu z veljavnim plačnim zakonom. Danes pa se te grožnje očitno konkretizirajo v vladnem gradivu za pripravo proračunov za leti 2027 in 2028. Iz dokumentov, po navedbi portala Necenzurirano.si izhaja, da morajo vsi proračunski uporabniki – tako ministrstva in občine kot tudi javni zavodi (šole, vrtci, zdravstveni domovi in bolnišnice) – linearno zmanjšati število zaposlenih za kar 10 odstotkov.

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremljamo informacije o vladnih načrtih za drastično zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Takšen pristop lahko resno oslabi dostopnost in kakovost javnih storitev. Manj zaposlenih v javnih službah ne pomeni zgolj manj zaposlenih v državnem aparatu. Pomeni lahko manj ljudi v šolah, vrtcih, zdravstvu, socialnem varstvu, državni in lokalni upravi ter drugih službah, od katerih so vsakodnevno odvisni prebivalke in prebivalci Slovenije.

Posebej nesprejemljiv je način, na katerega vlada pripravlja tako pomembne odločitve.

Reprezentativni sindikati javnega sektorja smo že uradno zahtevali sklic Pogajalske komisije vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. V mandatu te vlade se pogajalska komisija sploh še ni sestala. Namesto uradnih pojasnil in pogovora z zaposlenimi ter njihovimi predstavniki ključne informacije o posegih v javni sektor ponovno izvemo iz medijev.

To ni socialni dialog.

Ni mogoče govoriti o partnerskem odnosu, če vlada na eni strani napoveduje in pripravlja ukrepe, ki lahko neposredno vplivajo na delovna mesta, delovne pogoje in izvajanje javnih storitev, na drugi strani pa ne vzpostavi niti osnovnega dialoga z reprezentativnimi sindikati.

Še posebej zaskrbljujoče je, da javnosti in sindikatom doslej niso bile predstavljene strokovne analize, iz katerih bi izhajalo, koliko zaposlenih posamezne javne službe dejansko potrebujejo in kakšne posledice bi imelo linearno zmanjševanje njihovega števila.

Javnega sektorja ni mogoče upravljati z odstotki.

Zdravstveni dom, šola, vrtec, center za socialno delo ali upravna enota ne delujejo bolje zato, ker se jim administrativno določi, da morajo imeti deset odstotkov manj zaposlenih. Vsako zmanjšanje mora temeljiti na dejanskih potrebah, organizaciji dela in predvsem na presoji, ali bo javna storitev za ljudi po takšnem posegu še vedno pravočasna, dostopna in kakovostna.

V KSJS zato od predsednika vlade in ministra za finance zahtevamo takojšnja in uradna pojasnila o vsebini načrtovanih ukrepov. Zahtevamo tudi takojšen sklic Pogajalske komisije ter predstavitev vseh načrtovanih ukrepov, ki lahko vplivajo na zaposlene in delovanje javnih služb.

Vlada mora razumeti, da zaposleni v javnem sektorju niso računovodska postavka, ki jo je mogoče zmanjševati z enim odstotkom za vse. Za vsako številko je konkretno delo, za njim pa javna storitev, ki jo potrebujejo ljudje.

Če bo vlada nadaljevala z enostranskim odločanjem in se tudi pri tako obsežnih posegih izogibala socialnemu dialogu, bo KSJS skupaj z reprezentativnimi sindikati, ki jih združuje in imajo skupaj več kot 70.000 članic in članov, uporabila vsa razpoložljiva zakonita sindikalna sredstva za zaščito pravic zaposlenih ter dostopnosti in kakovosti javnih storitev.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije