Previous Story
“Prevečkrat pozabljamo, da poleg javnih servisov tudi tiskani mediji opravljamo službo, ki je v interesu javnosti”
Objavljeno 23. septembra 2022
Comment: 0
V Slovenskem mladinskem gledališču je včeraj zvečer potekala javna tribuna Med javnim in zasebnim: o razmerah v dnevnem časopisju, ki smo jo organizirali v Sindikatu novinarjev Slovenije. Novinarke in novinarji smo govorili o pogojih (novinarskega) dela v časopisni industriji.
Stavka na javni radioteleviziji sili k premisleku o pogojih dela tudi v drugih medijih. V osrednjih časopisih v državi, ki so vsi v zasebni lasti, je kolektivno urejanje pravic iz dela skozi kolektivne pogodbe vse težavnejše, medtem ko novinarke in novinarji ter druge delavke in delavci opozarjajo na preobremenjenost in že vsaj desetletje nespremenjene plače, čeprav je državno povprečje raslo. Poudarjajo, da je terenskega dela vse manj, poti v tujino so vse težje dosegljive, prav tako skorajda ni izobraževanj. Članki se vrednotijo s štetjem vrstic, poslovni interesi lastnikov pogosto narekujejo tudi vsebino.
Foto: Alenka Potočnik
“Tiskani mediji v zasebni lasti so že dolgo žrtve lastnikov kapitala, ki jim je najpomembnejše samo to, kako bodo povečali dobiček in zmanjšali stroške dela, kot imenujejo zaslužene plače zaposlenih novinarjev in drugih delavcev v medijih za opravljeno delo. Prevečkrat je pozabljeno, da poleg javne RTV in javnega servisa STA tudi novinarji v tiskanih medijih opravljamo službo v interesu javnosti,” je poudarila Andreja Žibret Ifko, novinarka in predsednica Sindikata novinarjev Dela. “Razmere za opravljanje dela novinarjev v zasebnih tiskanih medijih so čedalje slabše, avtonomija novinarskega poklica je okrnjena, ustreznega dialoga s socialnimi partnerji ni, ob nenehnih grožnjah z odpuščanjem pa je novinarje in druge zaposlene strah, da bodo ostali brez dohodka in se bodo morali soočati z eksistencialnimi problemi.”
Tudi novinarka in predsednica Sindikata novinarjev Večera Branka Bezjak ter novinar Dnevnika in dolgoletni član izvršnega odbora sindikata Uroš Škerl Kramberger sta opisala podobne težave. Kljub odpuščanju in odhajanju novinarjev se obseg dela ni drastično zmanjšal, delo se je namreč le razporedilo med manj ljudi.
“Če ne bo država pomagala novinarjem z ureditvijo delovnega okolja, da bodo lahko kakovostno opravljali svoje delo v javnem interesu, in ukrepala v obliki ustreznih sprememb zakona o medijih in drugih predpisov, ki se bodo nanašali tudi na tiskane medije v zasebni lasti, bo šla spirala profesionalnega novinarstva v časopisih samo še navzdol. In nekoč se bo Slovenija zbudila in dobrih časopisov, ki opravljajo informiranje v interesu javnosti, ne bo več,” je poudarila Andreja Žibret Ifko.
“Položaj novinarjev se vedno bolj približuje položaju nekvalificiranih, slabo plačanih in lahko zamenljivih delavcev,” je razložil sociolog Branko Bembič s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov na Fakulteti za družbene vede. Upanje za boj novinarjev je po njegovem zato mogoče prepoznati le v okviru širšega boja delavskega razreda, ki nujno potrebuje javno komuniciranje.
