Vprašanje RTV-prispevka je tudi vprašanje, kakšno demokracijo želimo ohraniti za prihodnost

Izjava za javnost ob vstopu Sindikata novinarjev Slovenije v referendumsko kampanjo

»Prišli smo do točke, ko je resno ogrožen obstoj javne RTV in status zaposlenih.« To smo v novinarskih sindikatih sporočili pred štirimi leti, ko smo tedanjemu vodstvu radiotelevizije in ustanovitelju napovedali stavko s prvo stavkovno zahtevo po neodvisni javni radioteleviziji. Tudi štiri leta pozneje zahteva ostaja. V njen bran danes sporočamo, da v Sindikatu novinarjev Slovenije vstopamo v referendumsko kampanjo proti ukinitvi RTV-prispevka in vabimo državljanke in državljane, da 11. oktobra obkrožij(m)o »Proti«.

Aktualna politična oblast, ki poziva k ukinitvi prispevka, poudarja, češ da RTV z ukinitvijo prispevka ne ukinjajo, saj da bodo denar zagotovili v državnem proračunu, državljane pa da razbremenjujejo plačila prispevka. Toda za izrečenim se skriva resnična namera – gre za politično potezo, s katero si želi aktualna politična oblast podrediti osrednjo medijsko institucijo v državi.

S financiranjem RTV iz državnega proračuna strošek za prebivalstvo namreč ne bi izginil, temveč bi se spremenil način njegovega financiranja. Toda RTV-prispevek kot javna dajatev pomeni bolj transparenten in predvidljiv način financiranja javne radiotelevizije. Vemo, za kaj prispevamo, in vemo, kaj mora javna RTV v zameno zagotavljati vsem nam.

Kaj pa se lahko zgodi pri proračunskem financiranju medijev, je pred leti, ko je vlado prav tako vodila SDS, pokazala izkušnja Slovenske tiskovne agencije. Ta je bila več mesecev brez financiranja javne službe, s prostovoljnimi prispevki pa so jo reševali državljanke in državljani

Kaj bi dejansko pomenila ukinitev javne dajatve, kot je RTV-prispevek, je leta 1998 ugotavljalo ustavno sodišče in jasno zapisalo: »Z določitvijo RTV naročnine je zakonodajalec zagotovil javnemu zavodu avtonomijo, potrebno za uresničitev njegovih nalog, in hkrati stalen ter predvidljiv vir financiranja.«

Države članice EU, tudi Slovenijo, hkrati zavezuje Evropski akt o svobodi medijev. Ta državam nalaga, da morajo imeti javne radiotelevizije »ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva«, da lahko izpolnjujejo svoje naloge v okviru javne službe. Ob tem akt nalaga tudi uredniško in funkcionalno neodvisnost javnih radiotelevizij, saj le tako lahko svojim občinstvom nepristransko zagotavljajo raznovrstne informacije in mnenja v skladu s svojo nalogo javne službe.

Ukinitev RTV-prispevka bi pomenila povsem nasprotno smer, zato pozivamo državljanke in državljane, da 11. oktobra na vprašanje, ali so za to, da se prispevek ukine, glasujejo »Proti«.

RTV je in mora ostati naš skupni prostor. Vse drugo bi pomenilo odmik od ideje javne radiotelevizije, čemur moramo reči ne, če želimo živeti v demokratični družbi.

Neodvisni in avtonomni javni mediji z delujočim novinarstvom, pri čemer novinarke in novinarji zaradi svojega dela niso tarča političnih pritiskov ali preiskav, so namreč eden od njenih temeljnih pogojev. Prav tako so njen temelj delujoče in vsem dostopne javne storitve, volilna pravica ter spoštovanje človekovih pravic in svoboščin.

Vse to so vrednote, o katerih bomo v prihodnjih tednih odločali tudi na referendumih. Zato vprašanje RTV-prispevka ni zgolj vprašanje financiranja javne radiotelevizije, temveč tudi vprašanje, kakšno demokracijo želimo ohraniti za prihodnost.

Sindikat novinarjev Slovenije